Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trdína1 -e tudi -a m (í)
zastar. trdoglavec, svojeglavec: velik trdina je, z njim nič ne opraviš

SSKJ²

trdína2 -e ž (í)
1. knjiž. trden, suh svet, trdna, suha tla: izvlekli so vola iz močvirja na trdino
2. nar. trava, ki raste na suhem, slabem svetu: kositi trdino
3. zastar. trdota: preizkušati trdino kake snovi
● knjiž. mornarji so zagledali trdino kopno
♦ metal. zelo trda zlitina zlasti iz karbidov

SSKJ²

trdínec -nca m (ȋ)
knjiž. kdor prebiva na trdnem, suhem svetu: jezerjani in trdinci

SSKJ²

trdínka -e ž (ȋ)
agr. koruza s trdimi, okroglimi zrni: sejati trdinko; krmiti kokoši s trdinko

SSKJ²

trdínski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. trden, suh: trdinski travnik / trdinski svet

SSKJ²

trdítev1 -tve ž (ȋ)
misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo: dokazati, ovreči, zanikati kako trditev; podkrepiti trditev z dokazi; preklicati svojo prejšnjo trditev; vztrajati pri kaki trditvi; neresnična, nesmiselna, prepričljiva trditev; njuni trditvi sta protislovni; neizpodbitnost, pravilnost trditve / soglašati s kako trditvijo s kakim mnenjem

SSKJ²

trdítev2 -tve ž (ȋ)
glagolnik od trditi, strjevati: pospešiti trditev; trditev emajla

SSKJ²

trdíti1 in tŕditi -im nedov. (ī ŕ)
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: če on to trdi, bo že res; trdi, da je dolg že vrnil; pogumno, utemeljeno, vztrajno kaj trditi; tega ni mogoče z gotovostjo trditi / ekspr. obtožnica trdi, da je kriv / ljudje trdijo o njem čudne reči govorijo, pripovedujejo; strokovnjaki trdijo, da je pesem nastala v začetnem obdobju pesnikovega ustvarjanja mislijo, menijo; ekspr. predstava je dobra, lahko trdim, zelo dobra rečem
● ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ekspr. nočem trditi, da ste vi vsega krivi izraža omilitev povedanega; ekspr. še vedno trdi svojo vztraja pri tem, kar je rekel; zastar. trditi kako vero priznavati, izpovedovati

trdé

zastar.:

ugovarjal mu je, trde, da še ni prepozno

trdèč

-éča -e:

branil ga je pred drugimi, trdeč, da je pošten človek

SSKJ²

trdíti2 -ím, in trdíti in tŕditi -im nedov. (ī í; ī ŕ)
delati, da postane kaj trdo, trše: trditi kako snov s sušenjem / trditi stene stavbe utrjevati
● ekspr. težko življenje ga je trdilo utrjevalo; delalo trdega, brezčutnega

trdíti se

in trdíti se in tŕditi se

postajati trd, trši:

beton se hitro trdi

kosti se trdijo

/ med se trdi strjuje

SSKJ²

trdnína -e ž (í)
fiz. trdna snov: trdnine in kapljevine

SSKJ²

trdnják -a m (á)
zastar. srebrnik, zlatnik: dal mu je vrečo rumenih trdnjakov

SSKJ²

trdnjáva -e ž (ȃ)
1. utrjeno naselje z vojaško posadko za obrambo: braniti, napasti, porušiti, zavzeti trdnjavo; obleganje trdnjave; obzidje trdnjave; pren. to mesto je bilo trdnjava liberalizma
● leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17
2. šah. šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah: igralca sta zamenjala trdnjavi / damina trdnjava

SSKJ²

trdnjávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od trdnjava: na griču je stala trdnjavica; obleganje trdnjavice

SSKJ²

trdnjávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trdnjavo: trdnjavski nasip; trdnjavsko obzidje; trdnjavska vrata / trdnjavsko topništvo
♦ pravn. trdnjavska ječa nekdaj kazen za velika hudodelstva; šah. trdnjavska končnica končnica, v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave

SSKJ²

tŕdnost -i ž (ŕ)
1. lastnost, značilnost trdnega: obzidje je zaradi trdnosti še dobro ohranjeno / trdnost niti, vozla / trdnost ogrodja / varovati trdnost države / občudoval je obtoženčevo trdnost / trdnost glasu, korakov / trdnost dokazov, spoznanja / neomajna trdnost odločitve, sklepa, volje
2. lastnost česa glede na največjo obremenitev, ki jo prenese: določiti, povečati, ugotavljati trdnost mostu, temeljev; majhna, velika trdnost česa; meja, preizkus trdnosti / trdnost kamna, lesa
3. lastnost česa glede na sposobnost vzdržati negativne vplive: povezanost med trdnostjo političnega sistema in gospodarskimi uspehi; spreminjanje trdnosti zdravja v različnih življenjskih obdobjih
4. lastnost česa glede na sposobnost za opravljanje svoje funkcije: večanje trdnosti korenin z rastjo; zmanjšanje trdnosti zobovja
♦ elektr. prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; fiz., teh. natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo; teh. tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo

SSKJ²

tŕdnosten -tna -o prid. (ŕ)
nanašajoč se na trdnost: trdnostne lastnosti lesa / trdnostni preizkus

SSKJ²

trdo... prvi del zloženk
nanašajoč se na trd: trdodlak, trdoglav, trdokljun

SSKJ²

trdôba -e ž (ó)
zastar. trdost: trdoba tkiva / očitati komu trdobo strogost, neprizanesljivost / trdoba kmečkega stanu težavnost

SSKJ²

trdobúčen -čna -o prid. (ȗ)
pog. trdoglav2: učiti trdobučne otroke / bil je trdobučen, zato ni odnehal

SSKJ²

trdobúčnež -a m (ȗ)
pog. trdoglavec: ni tak trdobučnež, da tega ne bi razumel / pregovoriti trdobučneža

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trdodlák in trdodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima trdo dlako: trdodlak pes

SSKJ²

trdoglàv1 -áva m (ȁ á)
zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu, Anobium: lesovrt in trdoglav

SSKJ²

trdoglàv2 in trdogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr.
1. nenadarjen: trdoglav učenec
2. trmast, svojeglav: preveč je trdoglav, da bi popustil / trdoglav odpor

trdoglávo

prisl.:

trdoglavo se braniti česa

SSKJ²

trdoglávec -vca m (ȃ) ekspr.
1. nenadarjen človek: truditi se z malim trdoglavcem
2. trmast, svojeglav človek: trdoglavec ni hotel popustiti

SSKJ²

trdoglávka -e ž (ȃ) ekspr.
1. nenadarjena ženska: pomagati trdoglavki pri učenju
2. trmasta, svojeglava ženska: trdoglavka se ni dala pregovoriti

SSKJ²

trdoglávost -i ž (ā) ekspr.
1. nenadarjenost: trdoglavost učencev
2. trmoglavost, svojeglavost: vse je presenetila njegova trdoglavost

SSKJ²

trdokórec -rca m (ọ̑)
zastar. neroden, okoren človek: bil je pravi trdokorec

SSKJ²

trdokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar.
1. neroden2, okoren: trdokoren, a dobrodušen človek
2. trmast, svojeglav: bil je trdokoren, niso ga mogli pregovoriti

trdokórno

prisl.:

trdokorno se je držal pravil

trdokorno se premikati

SSKJ²

trdokórnost -i ž (ọ́) zastar.
1. nerodnost, okornost: otresti se trdokornosti
2. trma, svojeglavost: motila ga je sinova trdokornost in prenapetost

SSKJ²

trdokóžec -žca m (ọ̑)
ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: ne bodi tak trdokožec

SSKJ²

trdokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: trdokožen nasprotnik

SSKJ²

trdokóžnež -a m (ọ̑)
ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: takega trdokožneža nič ne prizadene

SSKJ²

trdokóžnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost trdokožnega človeka: očitali so mu trdokožnost

SSKJ²

trdoléska -e ž (ẹ́)
bot. grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih in mejah, Euonymus: dren in trdoleska / navadna trdoleska
♦ vrtn. japonska trdoleska okrasni grm z ovalnimi zimzelenimi listi, Euonymus japonicus

SSKJ²

trdolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima trde, usnjate liste: oleander, palma in druge trdolistne rastline

SSKJ²

trdolupínast -a -o prid. (í)
ki ima trdo lupino: trdolupinasti orehi / trdolupinasto jajce

SSKJ²

trdomesnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima trdo, čvrsto meso: trdomesnate češnje

SSKJ²

trdorók -a -o prid. (ọ̑)
ki vodi, vlada samovoljno, avtoritarno: trdoroki general, politik, voditelj / trdoroki režim; trdoroka struja; čas trdorokega vladanja

SSKJ²

trdorókec -kca m (ọ̑)
kdor vodi, vlada s trdo roko, avtoritarno: vladar je trdorokec; spori med trdorokci; obračun, spopad s trdorokci; militarist in trdorokec / politični trdorokec

SSKJ²

trdosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
ekspr. neusmiljen1: trdosrčen človek; biti trdosrčen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trdosŕčnež -a m (ȓ)
ekspr. neusmiljen človek: trdosrčnež mu ni pomagal

SSKJ²

trdosŕčnica -e ž (ȓ)
ekspr. neusmiljena ženska: omehčati trdosrčnico

SSKJ²

trdosŕčnik -a m (ȓ)
ekspr. neusmiljen človek: fant je pravi trdosrčnik

SSKJ²

trdosŕčnost -i ž (ȓ)
ekspr. neusmiljenost: prizadela ga je njena trdosrčnost

SSKJ²

tŕdost -i ž (ŕ)
lastnost, značilnost trdega: trdost skale / trdost tkanine / trdost rok / ekspr. očetova trdost in materina mehkost strogost, neprizanesljivost / ekspr. trdost besed

SSKJ²

trdôta -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost trdega: trdota ledu; krhkost, trdota in druge lastnosti / trdota boja / trdota ritma / trdota gibov / ekspr. bal se je očetove trdote strogosti, neprizanesljivosti / ekspr. trdota besed
2. fiz., teh. lastnost trdne snovi, trdnega telesa glede na odpor proti vdoru drugega trdnega telesa: izmeriti, ugotoviti trdoto materiala; trdota jekla, lesa, rudnine; preizkus trdote; stopnja trdote
♦ kem. trdota vode lastnost vode glede na količino v njej raztopljenih kalcijevih in magnezijevih soli; karbonatna trdota vode trdota vode, ki jo povzročata v njej raztopljena kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat

SSKJ²

trdôten -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na trdoto: trdotni preizkus; trdotna stopnja
♦ min. Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote

SSKJ²

trdovráten -tna -o prid., trdovrátnejši (ā)
1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje obdolženca
// ekspr. vztrajen, odločen: trdovraten borec za pravice / kljub težavam je ostal trdovraten v svojih prizadevanjih / spustili so se v trdovraten boj s sovražnikom
2. ekspr. težko odstranljiv: trdovraten madež / trdovratni ostanki preteklosti; trdovratno čustvo
// težko ozdravljiv: trdovraten kašelj; trdovratna bolezen
// dolgotrajen: trdovraten dež, mraz / trdovraten spor
● zastar. ljudje so bili do nje trdovratni neusmiljeni

trdovrátno

prisl.:

trdovratno kaj iskati

trdovratno molčati

trdovratno tajiti, se upirati

SSKJ²

trdovrátnež -a m (ȃ)
ekspr. trdovraten človek: trdovratnež je vztrajal pri svoji odločitvi; samovoljnež in trdovratnež

SSKJ²

trdovrátnost -i ž (ā)
1. lastnost trdovratnega človeka: popustil je pred fantovo trdovratnostjo; storiti kaj iz trdovratnosti; svojeglavost in trdovratnost
// ekspr. vztrajnost, odločnost: zagovarjati kaj z veliko trdovratnostjo; trdovratnost pri uvajanju novosti
2. ekspr. težka odstranljivost: trdovratnost madežev / trdovratnost sistema

SSKJ²

trdožív1 -a m (ȋ)
nav. mn., zool. ožigalkarji z veliko sposobnostjo regeneracije, Hydroidea: značilnosti trdoživov / zeleni trdoživ ki živi v simbiozi z zelenimi algami, Chlorohydra viridissima

SSKJ²

trdožív2 -a -o prid. (ȋ í)
ki kljub zelo neugodnim okoliščinam, vplivom ne preneha biti, obstajati: trdoživ narod; trdoživa živalska vrsta; ta rastlina je zelo trdoživa / trdoživi ostanki kake miselnosti; trdoživ sistem / ekspr. kljub starosti je še izredno trdoživ odporen, vzdržljiv

trdožívo

prisl.:

trdoživo se boriti za neodvisnost

SSKJ²

trdožívec -vca m (ȋ)
ekspr. trdoživa rastlina, žival: trdoživec dobro prenaša sušo

SSKJ²

trdožívka -e ž (ȋ)
ekspr. trdoživa rastlina, žival: v taki suši se obdržijo samo trdoživke

SSKJ²

trdožívnjak -a m (ȋ)
nav. mn., zool. ožigalkarji, katerih prebavna votlina ni predeljena, Hydrozoa: klobučnjaki, koralnjaki in trdoživnjaki

SSKJ²

trdožívost -i ž (í)
lastnost, značilnost trdoživega: trdoživost rastlinske, živalske vrste / ekspr. trdoživost kake miselnosti
● ekspr. občudovali so trdoživost, s katero je skušal doseči svoj cilj vztrajnost, odločnost

SSKJ²

tréba povdk. (ẹ́)
1. z nedoločnikom izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice: temelje stavbe je treba okrepiti; dimnik je treba večkrat omesti; pšenica je zrela in jo je treba požeti; njivo je treba jeseni preorati; roke je treba večkrat umiti / hodil je zlahka in mu ni bilo treba počivati
// izraža, da dejanja ni mogoče opustiti
a) glede na kako okoliščino, cilj: večkrat ga je treba opomniti; treba ga je dolgo prositi, da kaj naredi; delaven je in ni ga treba siliti k učenju / krivice je treba popraviti; zakon je treba spremeniti / vesel je, da mu ni treba živeti v mestu / ekspr.: treba je priznati, da je lepa; treba je reči, da se z vsem nismo strinjali / elipt. treba je v trgovino po kruh treba je iti / ekspr. kaj vam je bilo treba tako dolgo klepetati
b) glede na kako zahtevo, določilo: ni mu treba plačevati davkov; za vpis je treba predložiti dokumente; pri projektu mu ni treba sodelovati / naslov je treba napisati na sredino / ali se je treba odločiti takoj? Ne, lahko počakamo / ali naj prižgem luč? Ni treba
// izraža, da se dejanju, stanju ni mogoče izogniti: če hočeš jesti, je treba delati; noč je, treba bo iti domov; treba se je bilo sprijazniti, da se časi spreminjajo; vsi vemo, da bo enkrat treba umreti
2. ekspr., z nedoločnikom izraža omiljeno zahtevo: konec klepetanja, treba je delati; niste še na vrsti, treba bo malo počakati; fantje, treba je vstati
// v nikalnih stavkih izraža omiljeno prepoved, odsvetovanje: ni treba bežati, saj vam ne bo nič hudega storil; ni vam treba misliti, da tega ne vemo; ni treba obupati, bo že bolje
3. izraža okoliščine, stanje, ki zahteva nastop, uresničitev česa: če bo treba, ga bodo operirali; ko bo treba, vas bodo poklicali; dežuje, ko je najmanj treba; popravite, kjer je treba / drevja so posekali, kolikor je bilo treba
// z odvisnim stavkom izraža koristnost, primernost tega, kar izraža odvisni stavek: včasih je treba, da človek doživi razočaranje; ni treba, da ste zadovoljni s čimerkoli; ker ga ne poznaš, je treba, da te z njim seznanim
4. z rodilnikom izraža, da se kaj mora dobiti, imeti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: to zimo mu ni treba novih čevljev; povej, česa mu je najbolj treba / če ti je treba prijatelja, ne pozabi name; ni mu treba zdravil / več počitka mu je treba več bi moral počivati
// izraža, da kaj mora nastopiti, biti glede na pomanjkanje česa, okoliščine: suša je, dežja je treba; ni treba luči, saj je še dan / ekspr. kaj je bilo treba vojne vojne ne bi smeli dopustiti
// ekspr. izraža, da je prisotnost koga, česa zaželena, koristna: nikamor ne hodi, doma te je najbolj treba; kar sam pridi, nikogar ni treba zraven / omare ni treba na hodniku / ekspr. kaj vas je treba tukaj tukaj ste nezaželeni
5. v zvezi s kot je treba, kakor je treba izraža, da kaj ustreza določenim merilom: radi bi si uredili življenje, kot je treba; gostom je postregla, kot je treba; v tovarni je bilo vse, kakor je treba
● ekspr. poreden je, palice mu je treba strožje ga je treba vzgajati; ekspr. samo še tega (mi) je bilo treba to dejstvo bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. bil je fant, kot je treba v vseh pogledih dober; postaven, lep; ekspr. prav treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba stanje ni tako hudo, kot se misli

SSKJ²

trébati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. potrebovati: dekle ne treba dote; za to ne trebamo ničesar / brezoseb. trebalo je delavcev potrebni so bili delavci
● zastar. otroka je trebalo previti je bilo treba

SSKJ²

trebelják -a m (á)
neroda: Trebeljak si ti, bor, neokreten kot štor (O. Župančič)

SSKJ²

trebélje -a s (ẹ̄)
bot. rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v kobulih, Chaerophyllum: listi trebelja / dlakavo, opojno trebelje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trebezljáti -ám [trebəzljati in trebezljati] nedov. (á ȃ)
nar. trobezljati: kaj toliko trebezljaš

SSKJ²

trébež -a m (ẹ̑)
1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež
// kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost
2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu
3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju
♦ čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice

SSKJ²

trebílec -lca [trebilca in trebiu̯ca] m (ȋ)
kdor trebi: trebilec gozda / trebilec solate

SSKJ²

trebílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trebljenje: trebilno orodje
♦ čeb. trebilni izlet čistilni izlet

SSKJ²

trebílo -a s (í)
vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice: odstraniti ostanke trebila; vnetje zaradi zastajanja trebila

SSKJ²

trebíti in trébiti -im, tudi trébiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́)
1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati

trebíti se

in trébiti se, tudi trébiti se

iztrebljati se:

čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo

vet.

izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice:

krava se trebi

SSKJ²

trébljenje -a s (ẹ́)
glagolnik od trebiti: trebljenje mladega gozda / orodje za trebljenje sadnega drevja / trebljenje kamenja s travnika

SSKJ²

trébuh -úha m (ẹ́ ú)
1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik / ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče / ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa / kot povelje trebuh noter, prsi ven
// trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor
// trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha
2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči / grozeči trebuhi oblakov
// notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore
// spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu
● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago
♦ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom

SSKJ²

trebuháč -a m (á)
trebušnik: trebuhač in suhec

SSKJ²

trebúhar -ja m (ȗ)
trebušnik: neokreten trebuhar

SSKJ²

trebúhast -a -o prid. (ú)
trebušast: trebuhast človek / trebuhasta steklenica
♦ bot. trebuhaste gobe gobe, ki imajo okroglo ali hruškasto obliko nadzemnega dela, Gastromycetales

SSKJ²

trebuháti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. zaradi velikega trebuha okorno stopati: trebuhal je v drugi konec sobe
// stati z izbočenim trebuhom: zaripel je trebuhal na pragu

SSKJ²

trebuhljáč -a m (á)
ekspr. kdor govori iz trebuha: trebuhljač je govoril namesto lutke

SSKJ²

trebúšast -a -o prid. (ú)
ekspr. ki ima velik, debel trebuh: bil je plečat in trebušast; trebušasta žival / trebušasto telo
// ki ima zelo velik, izrazit izbočeni del: trebušast vrč; cerkev s trebušasto kupolo / velike, trebušaste ladje / trebušast nahrbtnik
♦ bot. trebušasta zvončnica zvončnica s posameznimi zvonastimi cveti ali cveti v socvetjih, ki raste v gorah, Campanula cochleariifolia

SSKJ²

trebušàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ekspr. ki ima velik, debel trebuh: bil je prsat in trebušat
// ki ima zelo velik, izrazit izbočeni del: trebušat vrč

SSKJ²

trebúšček -čka m (ȗ)
manjšalnica od trebuh: otrokov okrogli trebušček / ekspr. začel se mu je delati trebušček / vrček s poslikanim trebuščkom
● ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé

SSKJ²

trebúšec -šca m (ȗ) zastar.
1. trebušček: imel je že trebušec
2. trebušnik: med vegetarijanci ni trebušcev

SSKJ²

trebúšek -ška m (ȗ)
otr. trebušček: trebušek me boli

SSKJ²

trebúšen1 -šna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki
♦ anat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče

SSKJ²

trebúšen2 -šna -o prid. (ū)
trebušast: z leti je postal trebušen; trebušna gospodinja / trebušna steklenica

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trebuševína -e ž (í)
meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjska trebuševina

SSKJ²

trebušína -e ž (í)
meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: porabiti trebušino za klobase

SSKJ²

trebúšiti se -im se nedov. (ú ȗ)
ekspr. bočiti, napenjati trebuh: trebušil se je in pretegoval / jadra so se trebušila v vetru

SSKJ²

trebúšje -a s (ȗ)
ekspr. območje trebuha, trebuh: krepiti mišice trebušja

SSKJ²

trebúšnat -a -o prid. (ȗ)
trebušast: trebušnat gostilničar / trebušnata steklenica

SSKJ²

trebúšnica -e ž (ȗ)
1. ekspr. ženska, ki ima velik, debel trebuh: trebušniki in trebušnice
2. anat. potrebušnica: vnetje trebušnice

SSKJ²

trebúšnik -a m (ȗ)
ekspr. kdor ima velik, debel trebuh: za trebušnike je ta pot prenaporna

SSKJ²

trebušnjáča -e ž (á)
zool. osrednje živčevje mnogočlenarjev, ki leži na trebušni strani:

SSKJ²

trebušnják -a m (á) nav. mn.
telesna vaja za krepitev trebušnih mišic, pri kateri se leži na hrbtu s pokrčenimi nogami in vzravnano dviguje trup ali zgornji del trupa: delati trebušnjake; pravilno izvedeni trebušnjaki; položaj za trebušnjake; sklece, trebušnjaki in počepi

SSKJ²

trebúšnost -i ž (ū)
ekspr. značilnost človeka z velikim, debelim trebuhom: skrival je sive lase in trebušnost

SSKJ²

trecentističen -čna -o [trečentístičən] prid. (í)
nanašajoč se na trecento: trecentistično slikarstvo / idealizem na trecentistični podlagi

SSKJ²

trecento -a [trečénto] m (ẹ̑)
knjiž. italijanska umetnost 14. stoletja, zlasti slikarstvo, 14. stoletje: slikarski dosežki trecenta

SSKJ²

tréf -a m (ẹ̑)
zastar. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa; križ: pik in tref

SSKJ²

tréking -a m (ẹ̑)
popotovanje na večje razdalje, navadno peš po težje dostopnem, hribovitem svetu: organizirati treking po Nepalu; priprave na treking; v prid. rabi: lahki treking čevlji trekinški; treking oprema; treking kolo

SSKJ²

trékinški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na treking: turistične trekinške poti; trekinško kolo / trekinški turizem; trekinška sezona

SSKJ²

tréma -e ž (ẹ̄)
velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom: dobiti, imeti, premagati tremo; nastopati brez treme; glas se mu je tresel od treme; velika trema / govorniška, izpitna, odrska trema

SSKJ²

tremíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor ima (pogosto) tremo: težave tremistov pri nastopih

SSKJ²

tremolíranje -a s (ȋ)
glagolnik od tremolirati: moteče tremoliranje / tremoliranje glasu

SSKJ²

tremolírati -am nedov. (ȋ)
glasb. tresti glas zaradi napake v pevski tehniki: začeti tremolirati / njegov glas tremolira

SSKJ²

trémolo -a m (ẹ̑) glasb.
1. hitro ponavljanje enega ali več tonov: tremolo na violinah in violah / dolg tremolo
2. tresenje glasu zaradi napake v pevski tehniki: moteč tremolo

trémolo

prisl., označba za način izvajanja

tresoče:

igrati tremolo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trémor -ja m (ẹ̑)
med. bolezensko tresenje, zlasti pri boleznih živčevja: tremor rok

SSKJ²

trén1 -a m (ẹ̑)
nekdaj pratež: dodelili so ga k trenu / četa s trenom je ostala v mestu

SSKJ²

trèn2 tréna m (ȅ ẹ́)
1. hitro zaprtje in odprtje oči: brez trena strmeti v kaj; niti s trenom ni izdal bolečine / komaj opazen tren oči
// hiter gib, premik: tren obrvi, trepalnic
2. ekspr. trenutek, hip1: vse je trajalo le tren; samo za tren je premišljeval / v trenu je bila pri njem zelo hitro

SSKJ²

trénar -ja m (ẹ̑)
nekdaj pratežnik: trenarji so razkladali municijski voz

SSKJ²

trenáža -e ž (ȃ)
knjiž. urjenje, vadenje: začeti trenažo; sistematična, skupinska trenaža

SSKJ²

trenážen -žna -o prid. (ȃ)
knjiž. šolski, vadben: trenažni polet / trenažno letalo

SSKJ²

trenažêr -ja m (ȇ)
1. rekreacijska naprava za krepitev mišic in povečanje telesne pripravljenosti: večnamenski trenažer za vadbo doma
2. rekreacijska naprava za kolesarjenje na mestu, v katero se vpne kolo in ki omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih: uporabljati običajno kolo s trenažerjem
3. naprava, s katero se umetno ustvarja ustrezne pogoje za urjenje opravljanja določenih nalog, zlasti v vojski: inštruktor na trenažerjih za vojaške pilote

SSKJ²

trénč -a m (ẹ̑)
pog. trenčkot: moški v usnjenem trenču

SSKJ²

trénčkot in trenčkót -a m (ẹ̑; ọ̑)
športni plašč, zlasti moški, z ovratnikom, širokimi reverji, našitki in pasom: obleči za dež trenčkot; podložen trenčkot

SSKJ²

trénd -a m (ẹ̑)
značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju: trend izvoza se je obrnil; opazovati, spremljati trend prodaje; grafično prikazati trend zaposlovanja / publ., z oslabljenim pomenom trend naraščanja števila nepismenih naraščanje
// publ. težnja, usmeritev: analizirati, proučevati trende v družbenem življenju; modni trendi; trend odpravljanja tujih izrazov

SSKJ²

trénden -dna -o (ẹ̑)
pridevnik od trend: trendne značilnosti

SSKJ²

tréndovski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na trend: trendovski lokal; trendovski videz; trendovske barve; trendovsko oblačilo

SSKJ²

trendsetter in tréndsêter -ja [tréntsêter] m (ẹ̑-é)
oseba ali stvar, ki vzpostavlja, oblikuje nove trende: film si je hitro pridobil kultni status in postal trendsetter; globalni, vodilni trendsetter / smučarski trendsetter

SSKJ²

trenêr -ja m (ȇ)
kdor se (poklicno) ukvarja s treniranjem: imeti stalnega trenerja; klubski trener; nogometni trener; trener državne reprezentance / trener konj / športni trener

SSKJ²

trenêrjev -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na trenerja: trenerjeva vztrajnost
♦ šport. trenerjeva licenca

SSKJ²

trenêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s treniranjem: trenerka ekipe / glavna trenerka / osebna trenerka

SSKJ²

trenêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na trenerje ali trenerstvo: trenersko delo / trenerski tečaj / trenerski strokovnjak

SSKJ²

trenêrstvo -a s (ȇ)
dejavnost trenerjev: ukvarjati se s trenerstvom

SSKJ²

tréning -a m (ẹ̑)
organizirano sistematično urjenje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplini: trening traja dve uri; na trening hodi dvakrat dnevno / najdaljši skok na treningu / organizirati individualni, skupinski trening; kondicijski trening; zimski trening; trening državne reprezentance / trening konj / športni trening
// treniranje: biti izčrpan od napornega treninga; poškodbe zaradi nepravilnega treninga; redni trening; večmesečni trening v smučarskih skokih
// urjenje, vadenje: trening astronavtov / trening lavinskih psov / duševni, intelektualni trening / trening pisave izboljševanje, spreminjanje počutja, samopodobe s spreminjanjem rokopisa
♦ psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu

SSKJ²

treníranje -a s (ȋ)
glagolnik od trenirati: zahtevati vsakodnevno treniranje / treniranje smučarskih skokov / športno treniranje / posvetiti se treniranju trenerstvu / treniranje gibov urjenje, vadenje
♦ šport. intervalno treniranje treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

treníranost -i ž (ȋ)
stanje treniranega: fizični napor, primeren starosti in treniranosti

SSKJ²

trenírati -am nedov. (ȋ)
1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini: moštvo trenira vsak dan; trenirati na prostem; trenirati pod vodstvom najboljših strokovnjakov / preh.: trenirati met krogle; trenirati plavanje, tek
// preh. sistematično uriti športnike za tekmovanje v kaki športni disciplini: trenirati šolsko moštvo, državno reprezentanco / trenirati konje
2. ekspr. uriti, vaditi: trenirati astronavte, gorske vodnike / trenirati psa za lov / trenirati otroka za vestnost pri delu vzgajati; trenirati se v potrpežljivosti / trenirati (si) spomin

treníran

-a -o:

treniran tekač

biti dobro treniran za turo

SSKJ²

trenírka -e ž (ȋ)
športno oblačilo iz hlač in jope, navadno oprijeto ob gležnjih in zapestjih: obleči trenirko; bombažna trenirka; modra, topla trenirka
// mn. hlače trenirke: doma nosi trenirke namesto hlač; trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto

SSKJ²

treníti trénem dov. (ī ẹ́)
1. hitro zapreti in odpreti oči: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trenil; gledal ga je, ne da bi trenil / treniti z očmi / njene oči so trenile
// narediti hiter, kratek gib: treniti s trepalnicami; treniti s prstom / obrv mu je trenila; niti mišica mu ni trenila na obrazu
2. nar. s kratkim gibom udariti: treniti z bičem, vajetmi po konjih / kot vzklik da te treni, kam se ti pa tako mudi
● ekspr. obsojeni ni niti trenil, ko je slišal obsodbo ni pokazal nobene prizadetosti, vznemirjenosti; ekspr. podpisal je, ne da bi trenil (z očesom) brez obotavljanja, neprizadeto; ekspr. ni trenil z očesom, z očmi od nje neprestano jo je gledal; star. treniti z očmi po kom na hitro pogledati; kot bi trenil, je bilo vsega konec zelo hitro

SSKJ²

trênje -a s (é)
1. glagolnik od treti1: trenje orehov; trenje peska pod kolesi / medsebojno trenje dveh hrapavih površin / trenje lanu s trlicami / ob koncu trenja priredijo gostijo teritve
2. fiz. pojav, da se podlaga upira premikanju telesa po njej s silo, ki je nasprotna smeri premikanja: premagovati, zmanjševati trenje; proučevati trenje; trenje med vrtečim se in mirujočim delom ležaja / kotalno trenje pri kotaljenju kakega telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo; sila trenja sila, s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je nasprotna smeri gibanja telesa
3. nav. ekspr. spor, nesoglasje: odpravljati medsebojna trenja; med njima je prišlo do trenja; nazorska, politična trenja; trenja v stranki / pogajanja so potekala brez večjih trenj

SSKJ²

trenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. hoditi brez cilja, namena: Ko ga je videl tako samega trenkljati po gmajni, se mu je zasmilil (F. Bevk)

SSKJ²

trénski -a -o prid. (ẹ̑)
nekdaj pratežen: trenski voz

SSKJ²

trenútek -tka m (ȗ)
1. zelo kratek čas: trenutek mine; kratek, knjiž. bežen trenutek; trenutek nepazljivosti in zgodila se je nesreča; trenutek tišine / vse skupaj je trajalo samo trenutek; zabliskalo se je in čez trenutek zagrmelo; umolkniti za trenutek; trenutek pozneje je odšel / potrpi še nekaj trenutkov malo / na trenutke je pri zavesti kdaj pa kdaj za zelo kratek čas; v trenutku je ustavil zelo hitro; v trenutku se vrnem takoj / kot vljudnostna fraza: trenutek počakajte, prosim; trenutek, nekaj ti moram povedati; oprostite (mi) za trenutek
// navadno s prilastkom čas, ki se zdi zelo kratek: vsak prost trenutek porabi za učenje; ekspr. srečni, svetli, temni trenutki življenja; trenutek olajšanja, slabosti, dobre volje; ugodje trenutka in trajnejše ugodje / ekspr. to je trenutek, ki človeku ostane za vedno doživetje
2. točka, kratek čas v neomejenem trajanju: nastopil, prišel, knjiž. napočil je trenutek izstrelitve rakete; izbrati, zamuditi pravi trenutek za odriv; tisti trenutek, v tistem trenutku se je spomnil na mater tedaj; ozrl se je in tisti trenutek, v tistem trenutku je počilo istočasno
3. s prilastkom kratko omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: prelomni trenutki v življenju naroda; to je zgodovinski trenutek / publ. prikazati gledališki, politični trenutek sedanje razmere v gledališču, politiki / taka politika je v sedanjem trenutku nevarna v sedanjih razmerah; v tem trenutku zamenjava ni primerna
● ekspr. ne dajo mu niti trenutka miru prav nič; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; ekspr. niti trenutek ga ni skrbelo sploh ga ni skrbelo; ekspr. od trenutka do trenutka je hrup naraščal hitro; ekspr. nima mirnega trenutka nikoli nima miru; ekspr. prvi trenutek, v prvem trenutku ni dojel, kaj se je zgodilo takoj; ekspr. ta trenutek, vsak trenutek lahko pride v zelo kratkem času, takoj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; ekspr. predati se veselemu trenutku popolnoma doživljati veselo razpoloženje; ekspr. vsak trenutek te lahko doleti nesreča kadarkoli; ekspr. z vsakim trenutkom je slabše hitro se slabša; ekspr. prišel je zadnji trenutek komaj še pravočasno; ekspr. biti do zadnjega trenutka pri zavesti do smrti; ekspr. zagrenila mu je vsak trenutek življenja vse življenje
♦ psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda

SSKJ²

trenúten -tna -o prid. (ȗ)
1. ki traja zelo kratek čas: trenuten uspeh; trenutna nepazljivost; trenutna veselost, zadrega; trenutno nesoglasje, zadovoljstvo; navdušenje, olajšanje je bilo le trenutno
2. ki je, obstaja v trenutku, času govorjenja: ugotoviti trenutni položaj; oblačiti se po trenutni modi; delati v skladu s trenutnimi potrebami; trenutne vremenske razmere; trenutno stanje bolnika je zadovoljivo / trenutni ugled; knjiž. trenutni upravitelj sedanji
// ki nastopi v trenutku, nenadoma: ravnati se po trenutnem navdihu; trenutna misel; močna trenutna svetloba / trenutna smrt
♦ elektr. trenutni kontakt kontakt, ki odpre ali zapre tokokrog samo za kratek čas; fiz. trenutna hitrost izstrelka; trenutna vrednost količine vrednost od časa odvisne količine ob določenem času

trenútno

prisl.:

trenutno ga je obšla slabost

●

trenutno je vojak zdaj; tega trenutno nimamo na zalogi v tem trenutku, zdaj

♦

jezikosl. trenutno dovršni glagol dovršni glagol, ki izraža trenutnost dejanja

SSKJ²

trenútje -a s (ȗ)
star. trenutek, hip1: za trenutje umolkniti; trenutje pozneje je bil že dobre volje / slovesno trenutje; v težkih trenutjih ga je tolažila

SSKJ²

trenútkoma prisl. (ȗ)
knjiž. v trenutku, v hipu: njegov pogum se je trenutkoma spremenil v strah / bila je zaskrbljena, trenutkoma tudi jezna na trenutke
// v tem trenutku, v tem hipu: trenutkoma mu ne more pomagati

SSKJ²

trenútnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost trenutnega: trenutnost slabosti / ekspr. zavest o trenutnosti življenja kratkosti
♦ jezikosl. trenutnost glagolskega dejanja

SSKJ²

trèp trêpa m (ȅ é)
nar. neumen, nespameten človek: ta je pravi trep

SSKJ²

trepák -a m (á)
hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu: plesati trepak; trepak in hopak

SSKJ²

trepálka -e ž (ȃ)
nav. mn., knjiž. trepalnica: barvala si je obrvi in trepalke

SSKJ²

trepálnica -e ž (ȃ)
dlaka na robu veke: trepalnice izpadajo; trepalnica mu je padla v oko
// mn. celota teh dlak na robu veke: barvati si trepalnice; povesiti trepalnice; dolge, goste trepalnice / umetne trepalnice; ščetka za trepalnice / od solz pordele trepalnice veke

SSKJ²

trepálničen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trepalnico: trepalnična dolžina / trepalnični rob

SSKJ²

trepálnik -a [tudi trepau̯nik] m (ȃ)
nar. zahodno perača, pralec: udarjati s trepalnikom po rjuhah

SSKJ²

trepanácija -e ž (á)
glagolnik od trepanirati: sledovi trepanacij na lobanjah

SSKJ²

trépang -a m (ẹ̑)
gastr. kitajska jed iz mišične plasti užitnih brizgačev: jesti trepang

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trepanírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med., navadno v zvezi z lobanja, zob odpreti: trepanirati lobanjo, zob / med. žarg. trepanirati bolnika

SSKJ²

trépati1 -am nedov. (ẹ̑)
(hitro) zapirati in odpirati oči: gledal je, ne da bi trepal / trepati z očmi / trepati s trepalnicami / veke so ji trepale od utrujenosti

SSKJ²

trepáti2 -ám in trépljem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. (na rahlo) udarjati: z vajetmi je trepal konja / trepati preprogo z udarjanjem, stresanjem odstranjevati prah iz nje
2. star. trepljati: trepati koga po rami

SSKJ²

trepèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od trepetati: umiriti trepet rok; trepet ustnic od zadrževanega joka / trepet svetlobe na steni
● ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet dijakov je vzbujal v dijakih velik strah; ekspr. s strahom in trepetom čakati kaj z velikim strahom

SSKJ²

trepetánje -a s (ȃ)
glagolnik od trepetati: trepetanje bolnikovih rok / trepetanje listov v vetru; trepetanje plamenov, snežink; trepetanje soparnega zraka / trepetanje zvokov pod oboki

SSKJ²

trepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s prižganimi motorji je trepetalo se je treslo; ranjena ptica je trepetala
// ekspr. migljati, migetati: listje trepeta v vetru; plamen sveče trepeta
// ekspr., s prislovnim določilom migljajoč, migetajoč biti, nahajati se kje: nad reko trepeta meglica; v očeh so mu trepetale solze; na nebu trepetajo zvezde; na steni je trepetal sončni žarek / na ustnicah ji trepeta nasmeh je opazen, zaznaven
2. ekspr. čutiti strah, skrb zaradi česa: trepetal je, da bo vprašan; trepetal je, kaj bo, če ga najdejo
// v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: trepeta za moža; trepeta za sinovo usodo, za zdravje
// v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: trepeta pred očetom, šefom; trepeta pred operacijo
3. ekspr. v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti; tresti se: glas mu je trepetal / pod oboki je trepetala pesem
● ekspr. zemlja je trepetala od groma zelo je grmelo; ekspr. kar trepeta po vinu zelo si ga želi

trepetáje

trepetaje vstopiti

trepetajóč

-a -e:

trepetajoč čakati napad

trepetajoče roke

trepetajoča svetloba

SSKJ²

trepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ki trepeta, miglja: trepetav plamen; trepetavo listje / jezero je bilo svetlo in trepetavo rahlo, drobno vzvalovano / trepetavo ozračje na slikah
// tresoč se: trepetave roke / trepetav glas / trepetava pisava z drobno nalomljenimi potezami
2. ekspr. boječ, bojazljiv: sramoval se je, da je tako trepetav

SSKJ²

trepetávka -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. žuželke, navadno živobarvne, ki med letom zelo hitro utripajo s krili, Syrphidae: čmrljevke, kalnice in druge trepetavke; ličinke trepetavk

SSKJ²

trepetávost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost trepetavega: trepetavost topolovih listov
2. ekspr. boječnost, bojazljivost: sramoval se je svoje trepetavosti

SSKJ²

trepêtec -tca m (é)
knjiž. trema: premagati trepetec; loteval se ga je premierski trepetec

SSKJ²

trepetlíka -e ž (í)
drevo z dolgopecljatimi, skoraj okroglimi listi: jelše, topoli in trepetlike; trepetati, tresti se kot trepetlika

SSKJ²

trepetlíkati -am nedov. (ī)
ekspr. migljati, migetati: lističi trepetlikajo v vetru

SSKJ²

trepetlíkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na trepetliko: trepetlikov les / trepetlikov gozd

SSKJ²

trepetlikovína -e ž (í)
trepetlikov les: uporaba trepetlikovine za vžigalice

SSKJ²

trepetlíkovje -a s (í)
trepetlikovo drevje: gosto trepetlikovje; s trepetlikovjem porasel svet

SSKJ²

trepetljáj -a m (ȃ)
ekspr. rahel in hiter premik, navadno sem in tja: trepetljaj lista

SSKJ²

trepetljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. rahlo trepetati: roke so starki trepetljale / listje, plamen trepetlja

SSKJ²

trepetljàv -áva -o prid. (ȁ á)
trepetav: trepetljavi listi

SSKJ²

trepetljív -a -o prid. (ī í)
trepetav: trepetljivi listi / trepetljive roke

SSKJ²

trépkati -am nedov. (ẹ̑)
nar. metati v zrak na napeti ponjavi, odeji: za šalo so ga trepkali

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trepljáj -a m (ȃ)
rahel in hiter udarec z roko: trepljaj po rami ga je zbudil

SSKJ²

trepljánje -a s (ȃ)
glagolnik od trepljati: prijateljsko trepljanje / vtirati kremo v kožo z rahlim trepljanjem

SSKJ²

trepljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. na rahlo in hitro udarjati z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: trepljati žival; trepljati koga po hrbtu, rami, roki / s prsti si trepljati obraz
2. zastar. mahljati: pes treplja z repom

trepljáje

prijateljsko trepljaje ga je pospremil do vrat

SSKJ²

trépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. na rahlo in hitro udariti z roko, navadno v znamenje naklonjenosti: prijateljsko trepniti koga po hrbtu, rami
2. hitro zapreti in odpreti oči; treniti: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trepnil / trepniti z očmi, s trepalnicami / njene veke so utrujeno trepnile
// rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica je trepnila in zletela / petelin trepne s perutmi in zapoje

SSKJ²

trés -a m (ẹ̑)
knjiž. tresenje2: tres tramovja ob eksploziji

SSKJ²

trésa -e ž (ẹ̄)
obrt. okrasni trak s kovinskimi nitmi za ženska oblačila in uniforme: zvončasto krilo z našito treso; rob s treso

SSKJ²

tresálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. s katerim se kaj med stresanjem, tresenjem ločuje, premika: tresalni stroj; tresalno sito

SSKJ²

tresàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki se trese: tresav starec; postajal je živčen in tresav / utrujen je bil zaradi tresavega voza tresočega

tresávo

prisl.:

tresavo spregovoriti

SSKJ²

tresávica -e ž (ȃ)
nehotno hitro ritmično premikanje telesa, dela telesa: ni mogel obvladati tresavice; zdravil se je zaradi tresavice rok
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature; mrzlica: spreletava ga tresavica; ima tresavico in slabo se počuti / živčna tresavica drhtavica

SSKJ²

tresávost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost tresavega: tresavost rok
2. ekspr. boječnost, bojazljivost: rad bi se znebil tresavosti

SSKJ²

trésen -sna -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča tresenje: ropotalo je kot voz na tresni poti

SSKJ²

trésenje1 -a s (ẹ́)
glagolnik od tresti: s tresenjem sita presejati moko / obiranje in tresenje sadja

SSKJ²

tresênje2 in trésenje -a s (é; ẹ́)
glagolnik od tresti se: tresenje stroja; tresenje in pozibavanje voza / tresenje glave, rok / tresenje glasu
♦ grad. vibriranje

SSKJ²

tresetína -e ž (í)
zastar. šotna tla:

SSKJ²

tresílnica -e [tresiu̯nica tudi tresilnica] ž (ȋ)
tresilnik: tresilnica v mlinu

SSKJ²

tresílnik -a [tresiu̯nik tudi tresilnik] m (ȋ)
priprava za odstranjevanje otrobov iz moke: pogledal je v tresilnik, kakšna je moka

SSKJ²

trèsk1 tréska in trêska in trésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑)
1. močen, rezek glas ob streli: ob tresku se je živina stisnila k jaslim; treski in gromi
// temu podoben glas sploh: tresk granate / posoda je s treskom padla na tla; s treskom zapreti vrata
2. glagolnik od treščiti: prestrašil ga je tresk v bližnje drevo / bati se treska da bi treščilo / ekspr. med gromom in treskom je začelo liti treskanjem
// ekspr. strela: tresk na tresk je udarjal; hiter kot tresk
3. zelo slišen močen udarec: tresk kozarca ob zid / zgrudil se je od treska po glavi
● ekspr. odbiti sovražnika z gromom in treskom s hudim bojem; ekspr. sprejela ga je z gromom in treskom z glasnim zmerjanjem, psovanjem; star. domov je prišel kot sam tresk zelo jezen, siten

SSKJ²

trèsk2 medm. (ȅ)
posnema močen, rezek glas pri padcu, udarcu, streli: tresk, ji je padel krožnik na tla in se razbil; tresk, je zaloputnil z vrati; strele so udarjale: tresk, tresk, tresk; počilo je: tresk, bum

SSKJ²

tréska -e stil. treskà -è ž (ẹ́; ȁ ȅ)
nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska2: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati tresko; svetiti s tresko; stojalo za gorečo tresko

SSKJ²

treskálnik -a [treskau̯nik] m (ȃ)
etn. stojalo za goreče trske; čelešnik: trsko je pritrdil v železen treskalnik

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tréskanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od treskati: zbudilo ga je grmenje in treskanje / treskanje bomb in brnenje letal / treskanje z vrati / treskanje kozarcev ob tla

SSKJ²

tréskati -am nedov. (ẹ̄)
1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska
2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan
3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo
4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid
// slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla
5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu
6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno
● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki

treskáje

treskaje padati

vrata so se treskaje zapirala

treskajóč

-a -e:

treskajoče streljanje

prisl.: treskajoče goreti

SSKJ²

treskèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. tresketanje: tresket avtomata je potihnil

SSKJ²

tresketánje -a s (ȃ)
glagolnik od tresketati: tresketanje pušk / tresketanje vrat loputanje

SSKJ²

tresketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. dajati močne, rezke glasove: strojnice so tresketale

SSKJ²

tréskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
treščiti: večkrat je tresknilo; tako je tresknilo, da se je zbudila / v bližini je tresknila granata; vrata so tresknila / treskniti z vrati / spodnja čeljust je tresknila ob zgornjo / tresknil je ob skalo in obležal / udaril ga je, da je tresknil na tla / treskniti koga po glavi

SSKJ²

tréskoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. s treskom: šipe so se treskoma sesule; treskoma zapreti vrata

SSKJ²

treskòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. tresk1: treskot skale; zrcalo se je s treskotom razbilo / poslušati treskot granat treskanje

SSKJ²

tréslica -e ž (ẹ́)
1. nar. mrzlica: napadla ga je treslica / vino umiri treslico tresavico
2. etn. priprava za rahljanje prediva: dati predivo na treslico

SSKJ²

tresljáj -a m (ȃ)
1. hiter, sunkovit premik, navadno sem in tja: nenaden tresljaj jo je prebudil; komaj zaznavni tresljaji letala; tresljaji strune na violini; tresljaji zemlje
2. rahla sprememba v višini, jakosti v kratkih časovnih presledkih: komaj slišni tresljaji glasu; pren., ekspr. čutili so se še tresljaji gospodarske krize
♦ teh. blažilec tresljajev

SSKJ²

tresljánje -a s (ȃ)
glagolnik od tresljati: tresljanje sita / tresljanje glasu

SSKJ²

tresljáti -ám nedov. (á ȃ)
rahlo tresti: tresljati vejo / pastiričice so tresljale z repki rahlo potresavale / glas se mu treslja

tresljajóč

-a -e:

tresljajoče brnenje

SSKJ²

tresljàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se trese: tresljav starec / tresljav glas

SSKJ²

trésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
treščiti: tresnilo je v gospodarsko poslopje / strela je tresnila v drevo udarila / granata je tresnila / tresnila je vrata pred njim / tresniti z vrati / bomba je tresnila ob steno bunkerja / tresnil je z nogo ob tla / spotaknil se je in tresnil na tlak / še eno reci, pa te tresnem / z vso močjo ga je tresnil po glavi / tresniti kozarec v zid / tresnil je fanta na tla

SSKJ²

tresoglàv in tresogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki se mu trese glava: tresoglava starka

SSKJ²

tresorépiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. potresavati z repom: na drevesu je tresorepila sraka

SSKJ²

tresorépka -e ž (ẹ̑)
nar. ptica pevka z dolgim črnim in ob straneh belim repom, s katerim potresava; bela pastirica: tresorepka je za plugom pobirala črve

SSKJ²

tresorít -a -o prid. (ȋ ī)
nar. dolenjsko nagajiv, srborit: krotiti tresorite otroke / tresoriti fantje

SSKJ²

tresorítec -tca m (ȋ)
nar. dolenjsko nagajivec, srboritež: ta tresoritec bi se rad še stepel

SSKJ²

tresorítiti -im nedov. (í ȋ)
nar. dolenjsko nagajati, srborititi: predobro se jim godi, pa tresoritijo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trésti trésem nedov., trésite in tresíte (ẹ́)
1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: tresti drevo; tresti kozico, da se jed ne prismodi; tresti sito / tresel ga je, da bi ga prebudil; tresti koga za ramo / ekspr. eksplozije tresejo šipe / pri pozdravu tresti komu roko / jok, smeh mu trese telo / konj trese grivo potresava z njo; tresti z glavo
// povzročati hitre, ponavljajoče se sunke: motorna žaga trese; voz brez vzmeti močno trese / električna naprava zaradi okvare trese
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: mraz ga je tresel; trese ga mrzlica ima mrzlico; brezoseb. ne počuti se dobro in trese ga ima mrzlico; pren., ekspr. nemir je tresel njeno srce
2. s tresenjem česa odstranjevati: tresti jabolka; tresti sneg z vej / ekspr. veter trese liste z drevja
● ekspr. grom je tresel pobočja zelo je grmelo

trésti se

sunkovito, hitro se premikati, navadno sem in tja:

most se je tresel pod težo vlaka

pod se je tresel pod koraki

šipe se tresejo od eksplozij

/ ekspr. spet se je tresla zemlja spet je bil potres

nehotno, hitro se premikati, navadno sem in tja: trese se, tako jo zebe; tresti se od jeze, slabosti, strahu, vznemirjenosti; tresti se od mraza; od starosti se že ves trese; fant se trese kot šiba na vodi / tresle so se mu roke; ustnice so se mu tresle od bolečine

ekspr.

čutiti strah, skrb zaradi česa:

trese se, da ne bo naredila izpita

tresla se je, kaj bo rekla mati

v zvezi z za biti v skrbeh za koga ali kaj: starši se tresejo za svoje otroke; tresti se za usodo svojega naroda; tresti se za imetje, službo

v zvezi s pred čutiti strah pred kom ali čim: tresti se pred kaznijo; trese se pred očetom, profesorjem

v kratkih časovnih presledkih se spreminjati v višini, jakosti:

glas se mu trese

●

pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; ekspr. godba je tako igrala, da so se okna tresla zelo glasno, močno

tresóč

-a -e:

poškodbe od tresočih strojev

stal je tresoč se od groze, slabosti

podpisal se je s tresočo se roko

prisl.: odidi, je vzkliknil tresoče

♦

glasb. tresoče označba za način izvajanja tremolo

SSKJ²

treščáti -ím nedov. (á í) knjiž.
1. dajati kratke, rezke glasove; hreščati: suhe veje so se lomile in treščale
2. v zvezi s sonce vroče sijati: na njuna obraza je neusmiljeno treščalo sonce

treščèč

-éča -e:

treščeče sonce

SSKJ²

tréščica tudi treščíca -e ž (ẹ́; í)
nar. trščica: zakuriti s treščicami / potegniti treščico iz prsta iver

SSKJ²

tréščiti -im dov. (é ẹ̑)
1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila
2. ekspr. dati močen, rezek glas: sem in tja je zažvižgala krogla in treščila granata
3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel
4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj
// slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh
5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil
6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel
7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije
● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel

tréščiti se

ekspr.

vreči se, skočiti:

treščil se je v morje

/ treščil se je na posteljo

spopasti se, stepsti se:

v gostilni so se fantje treščili

zver in človek sta se treščila

tréščen

-a -o:

treščen je bil s stolpa

●

pog. biti malo treščen omejen, neumen

SSKJ²

trešljíka -e ž (í)
star. malarija1: zdraviti trešljiko s kininom

SSKJ²

tréšniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. gorenjsko treščiti: v daljavi je zagrmelo in trešnilo / drevo je trešnilo po tleh

SSKJ²

tréti1 trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti / ekspr. trli so mu prste močno stiskali
// s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši
2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala
3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan
● ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi; ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj

tréti se

pri premikanju se tesno dotikati česa:

deli stroja se trejo med seboj

plezalčeva vrv se tre ob skalo

ekspr.

gnesti se:

jata rib se je trla mimo ladje

po ulici so se trli ljudje

/ ljudje so se trli v gostilno

s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov

tróč

in teróč -a -e:

med seboj troči se deli stroja

tŕt

-a -o:

trto kamenje

SSKJ²

tréti2 tárem tudi trèm nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ á, ȅ)
ekspr. povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem položaju: tarejo jih davki, dolgovi / revščina ga tare / trli so jih z lakoto; tarejo jih in jim delajo krivico zatirajo
// povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: nesrečen je, nekaj ga tare; tare ga skrb za ženo in otroke / brezoseb. trlo ga je, ker ni uspel
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: dolgčas jih tare; jeza, žalost ga tare zelo je jezen, žalosten

SSKJ²

tretíranje -a s (ȋ)
glagolnik od tretirati: izobraževanje zasluži enako tretiranje kot druga področja; opozarjati na slabše tretiranje manjšin v drugih deželah / enostransko tretiranje človeka; površno tretiranje problemov

SSKJ²

tretírati -am nedov. (ȋ) publ.
1. s prislovnim določilom obravnavati koga, ravnati s kom: kolonisti so tretirali domorodce zviška; tretirati človeka kot blago, predmet
2. prikazovati, predstavljati: problemi, ki jih tretirajo filmi, so znani; tretirati kulturo z narodnega stališča; tretirati sociologijo statistično
● pog. tretirati kaj s kislino obdelovati

tretíran

-a -o:

vprašanje gospodarskega sodelovanja je bilo na konferenci posebej tretirano

SSKJ²

tretják -a m (á)
1. agr. žival moškega spola v tretjem letu starosti: kupiti tretjaka / bik tretjak
2. nekdaj avstrijski novec za tri krajcarje: plačati s tretjakom
// ruski novec za tretjino rublja: rubelj in tretjak

SSKJ²

tretje... ali trétje... in tretje... prvi del zloženk (ẹ̄)
nanašajoč se na tretji: tretjekategornik, tretjeletnik, tretješolski, tretjeuvrščen

SSKJ²

trétjec -a [tretjəc] m (ẹ̄)
čeb. tretji roj iz iste družine v istem letu: drugci in tretjeci

SSKJ²

trétjekategórnik -a m (ẹ̄-ọ̑)
šah. žarg. kdor igra, tekmuje v tretji kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi tretjekategorniki

SSKJ²

tretjelétnik -a m (ẹ̑) zastar.
1. dijak ali slušatelj tretjega letnika: takrat je bil tretjeletnik na pravni fakulteti; tretjeletnik gimnazije
2. otrok ali žival v tretjem letu starosti: tretjeletniki so trmasti

SSKJ²

trétjenagrajênec -nca m (ẹ̄-é)
kdor dobi tretjo nagrado: pogovor s tretjenagrajencem grafične razstave

SSKJ²

trétjeosében -bna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v tretji osebi: tretjeosebni pripovedovalec / tretjeosebna pripoved

SSKJ²

trétjeplasíran -a -o prid. (ẹ̄-ȋ)
ki se uvrsti na tretje mesto; tretjeuvrščen: tretjeplasirana ekipa; sam.: tretjeplasirani je pritekel na cilj sekundo za drugoplasiranim

SSKJ²

trétjerazréden -dna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑)
ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu: tretjerazredno blago, sadje
// ekspr. slab, malovreden: predvajajo tretjerazredne filme; umetniško tretjerazredno besedilo / to je tretjerazrednega pomena je postransko, nepomembno

SSKJ²

tretjerédnica -e ž (ẹ̑)
rel. članica tretjega reda: že nekaj let je tretjerednica

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tretjerédnik -a m (ẹ̑)
rel. član tretjega reda: bil je tretjerednik

SSKJ²

tretjestôpenjski -a -o [tretjestopənjski] prid. (ȏ)
nanašajoč se na tretjo, visoko stopnjo: tretjestopenjski državni organ
♦ pravn. tretjestopenjsko sodišče sodišče tretje stopnje; šol. tretjestopenjski študij do leta 1980 študij na tretji stopnji

SSKJ²

tretješólec -lca m (ọ̑)
učenec tretjega razreda: tretješolci in tretješolke
// nekdaj učenec tretjega razreda gimnazije: že kot tretješolec je pisal pesmi

SSKJ²

tretješólka -e ž (ọ̑)
učenka tretjega razreda: naša tretješolka se še igra s punčko
// nekdaj učenka tretjega razreda gimnazije: na ekskurzijo so šli tretješolci in tretješolke

SSKJ²

trétjeuvrščèn -êna -o prid. (ẹ̄-ȅ ẹ̄-é)
ki se uvrsti na tretje mesto: tretjeuvrščeni tekmovalec; tretjeuvrščeno moštvo; sam.: nagrada za tretjeuvrščenega

SSKJ²

trétjevŕsten -tna -o prid. (ẹ̄-ȓ)
ki je po kakovosti, pomembnosti na tretjem mestu; tretjerazreden: tretjevrstno blago
// ekspr. slab, malovreden: tretjevrstna literatura

SSKJ²

trétji -a -e štev. (ẹ́)
1. ki v zapovrstju ustreza številu tri: tretji dan v tednu; hodi v tretji razred; tretji rod izseljencev; dobiti tretjo nagrado; sedeli smo v tretji vrsti; otrok v tretjem letu; na tekmovanju je zasedel tretje mesto / tretji [3.] avgust; kralj Edvard III. / od doma je odšla že pred tretjo (uro) 3h; 15h / vsak tretji učenec je zbolel / tretja izdaja časopisa; strah pred tretjo svetovno vojno; tretje dejanje
// po vrednosti, kvaliteti za stopnjo nižji od dobrega: cesta tretjega reda; gostišče tretje kategorije / blago tretje vrste
// glede na pomembnost, odločanje na najvišji stopnji: organ tretje stopnje / v upravnem postopku ni tretje instance
2. nanašajoč se na osebe, ki niso v odnosu, razmerju z določeno osebo, skupino, niso udeležene v zadevi, stvari: to sem izvedel od tretje osebe / dokumenti ne smejo priti v tretje roke; informacija iz tretje roke
● tretji rajh nemška država od 1933 do 1945; publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom; umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti; svojo zgodbo je pripovedoval v tretji osebi kot da jo je doživel kdo drug; ekspr. kovati koga v tretje nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati
♦ avt. dati v tretjo prestavo; ekon. tretja industrijska revolucija hitra kvalitetna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; film. tretji plan kar je v prizorišču za drugim planom; jezikosl. tretji sklon; tretja stopnja pridevnika presežnik; mat. tretji koren kubični koren; tretja potenca števila; med. opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; pravn. tretja oseba oseba, ki v pravnem razmerju ni stranka; sodišče tretje stopnje; rel. tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; tretja božja oseba; šol. študij na tretji stopnji študij, ki traja tri leta in se zaključi z doktoratom; do 1980 študij na podiplomski stopnji; zgod. tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje; Tretja [III.] internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943

trétji

-a -e sam.:

dva sta naredila izpit, tretji pa ne

posvetuj se o tem še s kom tretjim

očitali so ji to in ono in tretje

/ pog. voziti v tretji, s tretjo v tretji prestavi

●

star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji tretjič; danes smo že v tretje tukaj tretjič; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; preg. v tretje gre rado

♦

lit. tretje pri primeri tertium comparationis

SSKJ²

trétjič prisl. (ẹ́)
1. pri ponavljanju na tretjem mestu: tretjič nam ni uspelo zmagati; prišel je dvakrat, tretjič si je premislil; pri licitaciji kdo da več – prvič, drugič, tretjič
2. v zapovrstju na tretjem mestu: šola potrebuje te strokovnjake: 1. matematika, 2. elektroinženirja, 3. [tretjič] kemika

SSKJ²

trétjikrat prisl. (ẹ́)
pri ponavljanju na tretjem mestu; tretjič: tretjikrat se pripravlja na skok

SSKJ²

tretjína -e ž (í)
1. del na tri enake dele razdeljene celote: dobila je tretjino klobase; plačati tretjino stroškov / ima le tretjino želodca
// približno tretjinska
a) mera, količina: potrebni sta dve tretjini glasov; ob potresu je bila porušena tretjina hiš; tretjino življenja prespimo
b) v prislovni rabi, navadno s primernikom stopnja: kupiti kaj (za) tretjino ceneje; tretjino mlajša je od njega
// s predlogom mesto, glede na katero se deli celota na tri enake dele: roman je prebral do tretjine; biti na tretjini poti
2. navadno s prilastkom kar predstavlja del na tri enake dele razdeljene stvari, zlasti glede na določeno izhodišče: razdeliti pomaranče na tretjine; zadnja tretjina življenja / v prvi tretjini leta

SSKJ²

tretjínek -nka m (ȋ)
nar. gorenjsko kdor pomaga čredniku pasti, navadno tretjino krav: najeli so ga za tretjinka

SSKJ²

tretjíniti -im nedov. (í ȋ)
nar. gorenjsko pomagati čredniku pasti, navadno tretjino krav: tretjiniti in potepeniti / tretjiniti pri kravah

SSKJ²

tretjínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tretjino: tretjinska količina, mera / tretjinski delež

SSKJ²

tretmá -ja m (ȃ) publ.
1. način obravnavanja koga, ravnanja s kom: določiti tretma; s posebnim pedagoškim tretmajem omogočiti, da tudi manj nadarjeni končajo šolo; izvajanje protialkoholnega tretmaja
2. prikazovanje, predstavljanje: prepuščati tretma sedanjosti posameznikom; realističen tretma vsakdanjih problemov v filmu

SSKJ²

tretman gl. tretma

SSKJ²

trevíra -e ž (ȋ)
tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: odpornost trevire
// tkanina iz teh vlaken: obleka iz trevire; v prid. rabi: trevira bluza

SSKJ²

trézen -zna -o prid., tréznejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ni pod vplivom alkoholne pijače: strežejo le treznim gostom; trezen voznik vidi prometni znak prej kot pijan; malokdaj je trezen; trezna družba
// ki izraža tako stanje: njegov pogled ni bil več trezen
2. nav. ekspr. ki ravna razsodno, preudarno: trezen človek bi ravnal drugače; na tako treznega fanta se lahko zaneseš; to so bili poslovni, trezni ljudje / biti razumska, trezna narava
// nav. ekspr. ki vsebuje, izraža razsodnost, preudarnost: imeti trezne nazore; trezen pogled na svet; biti sposoben trezne presoje; trezno sprejemanje vsega novega / ekspr.: narediti trezen načrt uresničljiv; voditi trezno politiko skladno z razmerami / odločiti se po treznem premisleku
● ekspr. imeti, ohraniti trezno glavo biti, ostati razsoden, preudaren; zastar. trezna enonadstropna hiša preprosta; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje

trézno

prisl.:

trezno kaj oceniti, premisliti

trezno ravnati

bil je trezno misleč človek

članek je pisan trezno

SSKJ²

trézev -zva -o prid. (ẹ́)
zastar. trezen: domov je prišel trezev

SSKJ²

tréznež -a m (ẹ̑)
ekspr. trezen človek: trezneži in pijanci / tako bi ravnal vsak treznež

SSKJ²

treznílnica -e ž (ȋ)
prostor, navadno na policijski postaji, za treznjenje opitih oseb, ki kršijo prometne predpise ali javni red in mir: odpeljali so ga v treznilnico / policijska treznilnica

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trézniti -em nedov. (ẹ́)
1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: trezniti pijanega človeka; hoja in mraz sta ga počasi treznila / pijan je razgrajal in zdaj ga treznijo v zaporu
2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: pametne besede so ga treznile / življenje ga je s svojimi težavami treznilo

trézniti se

postajati trezen:

popil je močno kavo in se počasi treznil

ekspr.

postajati razsoden, preudaren:

človeštvo se po atomskih katastrofah trezni

SSKJ²

tréznjenje -a s (ẹ́)
glagolnik od trezniti: treznjenje pijanca / odpeljali so ga na treznjenje / navdušenju je sledilo treznjenje

SSKJ²

tréznost -i ž (ẹ́)
1. stanje treznega človeka: obvezna treznost med vožnjo
2. ekspr. razsodnost, preudarnost: ceniti treznost in podjetnost; ohraniti treznost v zapletenem položaju; presojati kaj s treznostjo

SSKJ²

tréznosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na treznost: različne treznostne stopnje / treznostno društvo; pobudnik treznostnega gibanja

SSKJ²

trezór -ja m (ọ̑)
posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti: zavarovati trezor z alarmno napravo; vlomilci so hitro odšli iz trezorja / bančni trezor; nočni trezor z vratci na zunanji strani stavbe, skozi katera se lahko spusti kaj v hranjenje v neuradnem, nočnem času
// kovinski predal, omarica za shranjevanje denarja, dragocenosti: odpreti trezor; vgraditi trezor; spraviti nakit v trezor

SSKJ²

tŕg -a m (ȓ r̄)
1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica
// odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg republike
2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga
3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; finančni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / kapitalski trg del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga
● črni trg črna borza; sivi trg nezakonito trgovanje; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami
♦ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile

SSKJ²

trgáč -a m (á)
kdor trga grozdje ob trgatvi: najeti trgače; pesem trgačev; trgači in brentači
♦ lov. pes, ki z zobmi trga najdeno ustreljeno divjad; vet. močen podočnik pri zvereh; derač

SSKJ²

trgáčica -e ž (ā)
ženska, ki trga grozdje ob trgatvi: petje trgačic v vinogradu

SSKJ²

trgálec -lca [tərgau̯ca] m (ȃ)
1. delavec pri trgalniku: po poklicu je trgalec tekstilnih vlaken
2. tekst. trgalnik: s trgalcem trgati stare krpe

SSKJ²

trgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trganje: trgalni postopek / trgalna trdnost vrvi
♦ metal. trgalni preizkus preizkus, pri kakšni obremenitvi se predmet pretrga; teh. trgalni stroj stroj za preizkušanje natezne in tlačne trdnosti materiala; tekst. trgalni stroj trgalnik

SSKJ²

trgálka -e [tərgau̯ka tudi tərgalka] ž (ȃ) zastar.
1. delavka pri trgalniku: dela kot trgalka
2. trgačica: po vinogradu se je razlegala pesem trgalk

SSKJ²

trgálnica -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za trganje tekstilnih odpadkov: zbirati stare cunje, volnene pletenine za trgalnico; delati v trgalnici

SSKJ²

trgálnik -a m (ȃ)
tekst. stroj za trganje tekstilnih odpadkov: trgati stare cunje s trgalnikom

SSKJ²

tŕganec -nca m (r̄)
nav. mn., gastr. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki natrganih koščkov: paprikaš s trganci

SSKJ²

tŕganje -a s (ŕ)
1. glagolnik od trgati: trganje papirja / trganje čevljev / trganje pripovedi z vprašanji / trganje plakatov z zidov / zlonamerno trganje stavkov iz sobesedila / trganje cvetja
2. sunkovite bolečine: čutiti trganje v nogah, ušesu

SSKJ²

tŕganka -e ž (r̄)
um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem odtrganih koščkov papirja, folije: obvladati lepljenko in trganko
// slika v tej tehniki: razstavljati trganke
♦ agr. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze

SSKJ²

trgátev -tve ž (ȃ)
trganje grozdja: trgatev bo konec septembra; čas trgatve / imeti trgatev; iti v trgatev; biti v trgatvi / ledena trgatev trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija; zelena trgatev trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo / zastar.: koruzna trgatev trganje koruze; trgatev bombaža obiranje

SSKJ²

tŕgati -am stil. tŕžem nedov. (ŕ ȓ)
1. s sunkovitimi potegi, vlečenjem delati iz česa dva ali več delov: trgati nit, papir; trgati razvaljano testo; trgati na koščke; trgati volno v kosme; trgati tkanino po dolgem; trgati in striči / trgati šive, vezi; ekspr. pes je trgal verigo si je prizadeval pretrgati jo; ne trgaj knjige ne uničuj s trganjem
// s sunkovitimi potegi, vlečenjem ločevati od večje količine: trgal je papirčke in jih metal na tla / žival je z zobmi trgala meso
2. ekspr. delati, da kaj ni več strnjeno, celo: trgati obroč zasledovalcev; vozila so trgala sprevod / veter trga oblake / bliski so trgali temo / rafali so trgali tišino prekinjali / njeno pripovedovanje je trgal jok prekinjal
// ločevati, deliti: doline so trgale pokrajino / posestva ne bo pustil trgati deliti
3. z rabo, uporabo delati, da kaj ni več celo: trgati čevlje s hojo po ostrem kamenju; ker je fizično delal, je hlače hitro trgal
// delati, povzročati, da kaj ni več celo sploh: trnje mu je trgalo obleko / ekspr.: ostre skale so trgale čolnom dna; tanki so trgali asfalt / ekspr. volk je trgal svoj plen
4. s sunkovitimi potegi, vlečenjem odstranjevati iz česa, s česa: trgati gumbe s plašča; trgati liste iz zvezka; trgati plakate z zida / trgati kose mesa z ražnja / trgati jagode z grozda; v roki ima marjetico in trga list za listom puli
// s sunkovitimi potegi spravljati z drevesa, rastline: trgati češnje; trgati koruzne storže s stebla / trgati najlepše cvetove / popoldne bodo trgali jabolka, ribez obirali; letos so trgali v lepem vremenu imeli trgatev
// s sunkovitimi potegi ločevati od tal: trgati jurčke; trgati plevel, rože
5. s sunkovitimi potegi, vlečenjem spravljati iz prijema: trgati komu knjigo iz roke; trgal ji je otroka iz naročja; trgala je svojo roko iz njegove; pren., ekspr. trgati komu oblast iz rok
// ekspr. spravljati koga iz neprijetnega stanja: trgati ljudi iz brezčutnosti, nevednosti; počasi se je trgal iz revščine
6. ekspr. delati, povzročati:
a) da je kdo manj skupaj s kom: trgati očeta domu, družini; delo ga je trgalo od žene; trgati se od družbe
b) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je trgal od nje; v tujini se je trgal od domačih
c) da kdo manj dela kaj: trgati koga od dela; šport ga trga od študija
7. zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: vsak mesec mu trgajo od osebnih dohodkov; trgati komu petino plače
8. brezoseb. imeti sunkovite bolečine: trga ga po rokah, zobeh; trga jo v križu, rami
● ekspr. otrokov jok ji je trgal srce jo je čustveno zelo prizadeval; ekspr. kašelj mu je trgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. škripanje koles mu je trgalo ušesa, živce mu je bilo zelo neprijetno; ekspr. voda je trgala bregove s silo v kosih odstranjevala; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. dolga leta je trgal hlače na uredniškem stolu je bil urednik; pog. trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. pisatelj trga maske z obrazov malomeščanov kaže njihovo pravo, resnično bistvo; ekspr. trgati komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. noge komaj trga od tal zelo težko hodi; ekspr. trgati verige suženjstva osvobajati se suženjstva; ekspr. trgati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin

tŕgati se

biti v stanju, ko kaj ni več strnjeno:

vrste so se trgale

/ megla se trga; oblaki se trgajo

biti v stanju, ko kaj zaradi rabe, uporabe ni več celo:

jopica se na komolcih trga

krilo se trga po šivih

vrv je preperela in se trga

s sunkovitimi potegi si prizadevati se osvoboditi:

konji so se trgali in rezgetali

pes se trga z verige

ekspr.

odhajati, oddaljevati se:

posamezniki so se drug za drugim trgali od skupine

s predlogom težko zapuščati kaj, se poslavljati od česa: trgal se je od prejšnjega življenja / naši ljudje so se težko trgali od domovine, s svoje zemlje

ekspr.

v presledkih prihajati:

tanki so se trgali iz soteske

izza ovinka so se trgale zelene uniforme

/ iz megle, mraka so se trgale postave postajale vidne, se počasi prikazovale

ekspr.

ruvati se:

fantje se radi trgajo

/ trgala sta se za žogo

/ otroci so se trgali za bonbone prerivali, pulili

/ trgata se zaradi njive prepirata

v zvezi z za zelo si prizadevati pridobiti koga za sodelovanje: trgali so se za tega strokovnjaka; zanj so se kar trgali s ponudbami

prizadevati si za kaj, potegovati se za kaj: trgati se za čast, plačilo; trgati se za oblast

ekspr.

izgubljati trdnost, moč:

njen ponos se trga

njegova upornost se je začela trgati

/ trgati se v sebi

●

ekspr. besede, stavki so se mu trgali iz ust govoril je težko, pretrgano; ekspr. glas se mu trga močno spreminja jakost; ekspr. srce se ji je trgalo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo; ekspr. iz kovačnice so se trgali udarci kladiva se je slišalo udarjanje kladiva; ekspr. v njej se vse trga doživlja veliko duševno krizo; ekspr. iz njenih prsi se je trgalo ječanje je prihajalo v presledkih

trgáje

star.:

trgaje cvetje, je prepevala

trgajóč

-a -e:

govoril je s trgajočim se glasom

srce trgajoč pogled

tŕgan

-a -o:

trgani koščki papirja

♦

tekst. trgana volna volna, dobljena s trganjem volnenih odpadkov preje, tkanin in pletenin

SSKJ²

trgátven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trgatev: trgatvena dela / trgatveni praznik
♦ zgod. trgatveni red nekdaj predpisi o obveznem času trganja grozdja

SSKJ²

tŕgec -gca m (ȓ)
ekspr. manjšalnica od trg: trgec je poln ljudi / stanujejo deset minut iz trgca

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tŕgniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž.
1. potegniti: z vso močjo trgne puško k sebi; trgniti sabljo izza pasu / konja sta trgnila vprežnici
2. trzniti: pri vsakem taktu je trgnil z glavo; trgniti z rameni

SSKJ²

tŕgoma prisl. (ȓ)
knjiž. pretrgano: trgoma dihati; trgoma pripovedovati
● knjiž. slovenska kultura si je trgoma utirala pot težko, s težavo

SSKJ²

trgovánje -a s (ȃ)
glagolnik od trgovati: ukvarjati se s trgovanjem / trgovanje z žitom / elektronsko trgovanje nabava in prodaja prek internetnega omrežja

SSKJ²

trgováti -újem nedov. (á ȗ)
kupovati in prodajati: države trgujejo med seboj / trgovati z lesom, žitom / trgovati na debelo, na drobno

trgujóč

-a -e:

trgujoče dežele

SSKJ²

trgôvček -čka m (ō)
ekspr. manjšalnica od trgovec: trgovčki in uradnički

SSKJ²

trgôvčič -a m (ō)
ekspr. manjšalnica od trgovec: bil je podjeten trgovčič

SSKJ²

trgôvec -vca m (ō)
1. kdor se ukvarja s trgovanjem: domači trgovci in proizvajalci / potujoči trgovec; živinski trgovec; trgovec na debelo; trgovec z lesom, žitom
2. kdor poklicno dela v trgovini: vsi trije sinovi so trgovci; izučiti se za trgovca
3. kdor trguje in je lastnik trgovine: bil je posestnik in trgovec; mali, vaški trgovci
4. kdor je zaposlen v trgovskem podjetju: trgovci se pritožujejo, da ni dovolj premoga; sestanek bančnikov in trgovcev
● ekspr. v njem je bolj malo trgovca nima trgovskih lastnosti, ne zna pri delu zaslužiti

SSKJ²

trgovína -e ž (í)
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom
2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno
3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini
● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo
♦ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg

SSKJ²

trgovínica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od trgovina 3: vstopiti v trgovinico / odpreti novo trgovinico

SSKJ²

trgovínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na trgovino, trgovanje: trgovinska dejavnost / trgovinska menjava med državami / trgovinske omejitve; trgovinska pogodba / trgovinski ataše
♦ ekon. trgovinska bilanca; trg. trgovinski rabat
2. star. trgovski: trgovinsko podjetje / trgovinska mreža

trgovínsko

prisl.:

trgovinsko povezane države

SSKJ²

trgôvka -e ž (ō)
1. ženska, ki poklicno dela v trgovini: izučiti se za trgovko; prijazna trgovka
2. ženska, ki trguje in je lastnica trgovine: bila je posestnica in trgovka

SSKJ²

trgôvski -a -o prid. (ō)
nanašajoč se na trgovce, trgovanje ali trgovino: trgovski posli; trgovska dejavnost / trgovski sloj / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola / trgovski stiki; trgovska korespondenca / kraj je pomembno trgovsko središče; trgovsko-politična vprašanja / trgovski lokal / trgovski partner, zastopnik / trgovski pomočnik; trgovski poslovodja; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe / trgovsko podjetje / trgovska mornarica
♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta

trgôvsko

prisl.:

mesto se je trgovsko razvijalo

trgovsko posloven pogovor

SSKJ²

trgôvstvo -a s (ō)
1. družbeni sloj trgovcev: izvira iz trgovstva; interesi trgovstva
// trgovci: bogato, podeželsko trgovstvo
2. star. trgovska dejavnost, trgovina: zgodovina trgovstva; trgovstvo in obrt

SSKJ²

tŕhel -hla -o [tərhəu̯] prid. (ŕ)
1. ki razpada, se razkraja zlasti zaradi delovanja vlage: trhel les; trhle veje; trhlo deblo / trhle stopnice / ekspr.: ima trhle kosti krhke; trhla stavba dotrajana
// ekspr. brez moči, trdnosti: trhla država / trhla oblast
// ekspr. onemogel, slab: trhel bolnik; star je in ves trhel
2. ekspr. slabo utemeljen: trhla filozofija; trhle zahteve / ima le trhlo upanje
● ekspr. stvar stoji na trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena

SSKJ²

trhlèn -êna -o in trhlén -a -o prid. (ȅ é; ẹ̄)
nar. trhel: trhlen les; trhlen štor / most je že trhlen

SSKJ²

trhlenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. trohneti: les trhleni; tramovi so začeli trhleneti

SSKJ²

trhlenína -e ž (í)
nar. trhlina, trohnoba: odstraniti trhlenino; svetlikanje trhlenine

SSKJ²

trhlênje -a s (é)
zastar. trohnenje: trhlenje podrtih debel

SSKJ²

trhléti -ím nedov. (ẹ́ í)
ekspr. trohneti: podrto deblo trhli

trhlèč

-éča -e:

tla, pokrita s trhlečim listjem

SSKJ²

trhlína -e ž (í)
kar nastane med trohnenjem: trhlina se je bledo svetlikala v temi; odstraniti trhlino; duh po trhlini
♦ agr. prst z večjimi organskimi delci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trhljád -i ž (ȃ)
trhlo vejevje, trhla debla: odstranjevati trhljad; kupi trhljadi / duh po trhljadi trhlini

SSKJ²

trhljív -a -o prid. (ī í)
1. zastar. trohljiv: trhljiv les
2. zastar. trhel: trhljiv štor

SSKJ²

trhlôba -e ž (ó)
trohnoba: trhloba lesa / duh po trhlobi

SSKJ²

tŕhlost -i ž (ŕ)
stanje trhlega: trhlost lesa; gniloba in trhlost
// ekspr. nemoč1, šibkost: trhlost države / trhlost političnega sistema

SSKJ²

trhlovína -e ž (í)
trohnoba: svetlikanje trhlovine / duh po trhlovini

SSKJ²

tri gl. trije

SSKJ²

tri... ali trí... in tri... prvi del zloženk (ȋ)
1. nanašajoč se na število tri: tridelen, trikrat, trimesečje, trinadstropen, tristo
2. za tri večji od vsote desetic, na katere se nanaša: triindvajset

SSKJ²

triáda -e ž (ȃ)
1. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev
2. šol. okvirno določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli, triletje: v novem delu šole so štiri učilnice za učence druge triade; šolanje, znanje po triadah / prva, druga, zadnja triada devetletke
3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi

SSKJ²

triáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na triado: triadni sistem / triadne plasti

SSKJ²

trialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na trializem: trialistična ureditev države / odklanjati trialistično monarhijo

SSKJ²

trialízem -zma m (ī)
zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote: odklanjati, zagovarjati trializem / prizadevanje za dosego trializma
♦ pravn. trializem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni, varstvene in vzgojne ukrepe

SSKJ²

triángel -gla m (á)
1. knjiž. trikot, trikotnik: pozidati triangel med cestama in progo
2. glasb. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico, trikot: igrati na triangel

SSKJ²

triangulácija -e ž (á)
geod. postopek, pri katerem se v mreži trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice: sodelovati pri triangulaciji

SSKJ²

triangulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na triangulacijo: triangulacijske meritve / triangulacijska mreža mreža točk, dobljena s triangulacijo; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; triangulacijska znamenja

SSKJ²

trianónski -a -o prid. (ọ̑)
zgod., navadno v zvezi trianonska pogodba mirovna pogodba med članicami velike antante in Ogrsko, sklenjena 4. julija 1920 v Trianonu:

SSKJ²

trías -a m (ȋ)
geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, prvi sesalci in dinozavri: trias, jura, kreda

SSKJ²

tríasen -sna -o (ȋ)
pridevnik od trias: triasni apnenec; triasni skladi

SSKJ²

tríatlon -a m (ȋ) šport.
1. tekmovanje v treh panogah, navadno v plavanju, kolesarjenju, in teku: nastopiti, zmagati na triatlonu; trenirati za mednarodni triatlon; proga za triatlon / dolgi, kratki triatlon; olimpijski triatlon / ukvarjati se s triatlonom / triatlon za evropski pokal; prvenstvo, tekmovanje v triatlonu
2. v zvezi olimpijski triatlon do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom, olimpijski troboj: v olimpijskem triatlonu je dvignil 450 kilogramov

SSKJ²

tríatlonec -nca m (ȋ)
šport. športnik, ki se ukvarja s triatlonom: najboljši triatlonec na svetu; uspešen triatlonec

SSKJ²

tríatlonka -e ž (ȋ)
šport. športnica, ki se ukvarja s triatlonom: najboljša, obetavna triatlonka; plavalka in triatlonka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

triáža -e ž (ȃ)
med. razvrščanje bolnikov, poškodovancev v skupine glede na vrsto in težo poškodbe, obolenja, nujnost obravnave: opraviti triažo; triaža in prevoz ranjencev
♦ ped. triaža mladoletnih prestopnikov

SSKJ²

triážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na triažo: triažna skupina / triažno delo / triažna ustanova

SSKJ²

tribáda -e ž (ȃ)
knjiž. lezbijka: spolna nagnjenja tribad

SSKJ²

tribalízem -zma m (ī)
knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnosti: tribalizem v Afriki

SSKJ²

tríbárven -vna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki je treh barv: tribarven trak; tribarvna zastava / tribarvni gonič gonič rjave barve s črno zgornjo dlako po hrbtu, trupu in belimi lisami po vratu, šapah in konici repa; tribarvni tisk; tribarvna znamka

SSKJ²

tríbárvnica -e ž (ȋ-ȃ)
knjiž. tribarvna zastava: izobesiti, razviti tribarvnico; francoska tribarvnica
// trak z barvami te zastave: s tanko tribarvnico okrašen venec

SSKJ²

tríbrázden -dna -o prid. (ȋ-ā)
agr., v zvezi tribrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje tri brazde:

SSKJ²

tribún -a m (ȗ)
1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu: služba tribuna
♦ zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih; vojaški tribun višji častnik v starorimski legiji
2. knjiž. kdor javno zastopa, brani pravice, interese kake skupnosti: postal je delavski, kmečki tribun; tribuni ljudskih množic / tribun socialističnih idej glasnik, zagovornik

SSKJ²

tribúna -e ž (ȗ)
1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah: postaviti tribune na trgu; stati na tribuni; svečano okrašena tribuna; tribuna za častne goste / govorniška tribuna
// del športne dvorane, stadiona s stopničasto se dvigajočimi prostori, sedeži za gledalce: vzhodna, zahodna tribuna; tribuna na dirkališču, ob bazenu; navijači na tribunah / ekspr. tribune so burno vzklikale gledalci na njih
2. navadno v zvezi javna tribuna javna razprava o kakem pomembnejšem vprašanju: udeležiti se javne tribune; prirediti, sklicati javno tribuno; javna tribuna o slovenskem narodu in slovenski kulturi
3. publ. sredstvo za izražanje, izmenjavanje mnenj o čem: časopis predstavlja tribuno za obravnavanje pomembnih družbenih vprašanj; gledališče so spremenili v tribuno narodnih idej

SSKJ²

tribunál -a m (ȃ)
knjiž. sodišče: sedež tribunala / vojaški tribunal vojaško sodišče / velika dvorana tribunala / tribunal ga je obsodil na smrt; tribunal sestavljajo trije sodniki sodni zbor; pren. tribunal kritikov

SSKJ²

tribunát -a m (ȃ)
zgod., pri starih Rimljanih naslov ali služba tribuna: potegovati se za tribunat

SSKJ²

tribúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na tribune: tribunska oblast / govornik s tribunskim nastopom

SSKJ²

tríbus -a m (ȋ)
zgod., pri starih Rimljanih upravna enota v Rimu in okolici:

SSKJ²

tribút -a m (ȗ)
zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države: naložiti, zahtevati tribut
// dajatev sploh: plačevati tribut zemljiškemu gospodu

SSKJ²

tribúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na tribut: tributne zahteve / tributni davek

SSKJ²

tríceps -a m (ȋ)
anat. mišica, ki ima na enem koncu tri krake, triglava mišica: triceps meč, nadlakta

SSKJ²

trícéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki ima tri cevi: tricevni top; tricevna puška

SSKJ²

trícévka -e ž (ȋ-ẹ̑)
puška s tremi cevmi: streljati s tricevko

SSKJ²

tricíkel -kla m (í)
1. tovorno vozilo s tremi kolesi, trikolo: naložiti omaro, zelenjavo na tricikel; pripeljati s triciklom; voznik tricikla / motorni, nožni tricikel
// otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: otrok se vozi s triciklom
2. avtomobil s tremi kolesi: sesti v tricikel / dvosedežni tricikel

SSKJ²

trícilíndrski -a -o prid. (ȋ-í)
strojn. ki ima tri cilindre, valje: tricilindrski motor

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tríčetrtínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na tri četrtine: tričetrtinska dolžina; izglasovati s tričetrtinsko večino / tričetrtinski plašč plašč z robom tik nad koleni; tričetrtinski rokavi rokavi, ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; tričetrtinske (dolge) hlače hlače, katerih hlačnice segajo do sredine goleni; tričetrtinske (kratke) hlače hlače, katerih hlačnice segajo do sredine stegen
♦ glasb. tričetrtinski takt takt, ki obsega tri četrtinke; tričetrtinska godala godala, katerih velikost je približno tri četrtine normalne, prirejena za igranje otrok; kor. tričetrtinski obrat plesni obrat za 270°

tríčetrtínsko

prisl.:

tričetrtinsko se zasukati

SSKJ²

tríčetrtúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ)
ki traja tri četrt ure: tričetrturen sprehod; tričetrturna zamuda

SSKJ²

tríčlánski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
ki sestoji iz treh članov: tričlanski odbor; njihova družina je tričlanska

SSKJ²

tríčlénik -a m (ȋ-ẹ̑)
mat. izraz, ki ima tri člene:

SSKJ²

trídejánka -e ž (ȋ-ȃ)
gled. igra v treh dejanjih: napisati, uprizoriti tridejanko

SSKJ²

trídejánski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
gled. ki ima tri dejanja: tridejanska drama

SSKJ²

trídélen -lna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki ima tri dele: tridelna blazina / rastlina s tridelnimi bodicami / tridelni komplet; tridelna raztegljiva lestev; tridelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; tridelno okno
♦ um. tridelni gotski oltar

SSKJ²

trídélnost -i ž (ȋ-ẹ̑)
lastnost, značilnost tridelnega: tridelnost kompozicije

SSKJ²

tridentínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Trident: tridentinska pokrajina
♦ rel. tridentinski koncil koncil v letih od 1545 do 1563

SSKJ²

trídeset -ih štev. (ȋ)
izraža število trideset [30]
a) v samostalniški rabi: trikrat deset je trideset; od tridesetih jih je prišlo enajst / predavanje ima ob desetih trideset 1030
b) v prilastkovi rabi: voziti trideset kilometrov na uro; trideset let star; pri tridesetih stopinjah pod ničlo
♦ pravn. dopolniti trideset let pokojninske dobe
// neskl. izraža številko trideset: stanuje na Celovški 30; izžrebane so bile tri številke nad trideset

SSKJ²

trídeseti -a -o štev. (ȋ)
ki v zapovrstju ustreza številu trideset: praznovati trideseti rojstni dan; tridesetega [30.] novembra / trideseti del česa tridesetina
● knjiž. v tridesetih [30.] letih prejšnjega stoletja od 1930 do 1940

SSKJ²

trídesetléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
1. star trideset let: tridesetletna ženska
2. ki traja trideset let: rezultati tridesetletnega raziskovanja
♦ zgod. tridesetletna vojna vojne med protestanti in katoličani v letih od 1618 do 1648

SSKJ²

trídesetlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑)
1. trideseta obletnica: tridesetletnica mature
2. trideset let stara ženska: privlačna tridesetletnica

SSKJ²

trídesetlétnik -a m (ȋ-ẹ̑)
trideset let star moški: v službo je prišel kot tridesetletnik

SSKJ²

trídimenzionálen -lna -o prid.(ȋ-ȃ)
ki ima tri dimenzije, razsežnosti, trirazsežen: tridimenzionalen prostor; telesa so tridimenzionalna / tridimenzionalna umetnost

trídimenzionálno

prisl.:

tridimenzionalno predstaviti, upodobiti predmet

SSKJ²

trídimenzionálnost -i ž (ȋ-ȃ)
značilnost tridimenzionalnega: tridimenzionalnost predmetov; doseči vtis tridimenzionalnosti

SSKJ²

trídnéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
1. ki traja tri dni: tridnevni tečaj; tridnevna pogajanja
2. star tri dni: tridnevni piščanci

SSKJ²

trídôben -bna -o prid. (ȋ-ó ȋ-ō)
glasb. ki obsega tri dobe: tridobni takt

SSKJ²

triéder -dra m (ẹ́)
knjiž. prizemski daljnogled: opazovati skozi trieder / ročni trieder

SSKJ²

trienále -a m (ȃ)
vsako tretje leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: odpreti trienale; bienale in trienale / glasbeni, likovni trienale

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

triénij -a m (ẹ́)
knjiž. triletje: poročilo za prvi trienij

SSKJ²

triêr -ja m (ȇ)
agr. stroj ali naprava za odstranjevanje primesi pri žitu, žitni čistilnik: izločiti drobna semena plevelov s trierji

SSKJ²

triêra -e ž (ȇ)
pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel, troveslača: triera je odplula; napadati s trierami

SSKJ²

trífázen -zna -o prid. (ȋ-á)
elektr. nanašajoč se na tri faze: trifazni tok / trifazni motor, števec / trifazni sistem sistem izmeničnih napetosti, tokov, ki so med seboj v fazi premaknjeni za 120°

SSKJ²

trifólij -a m (ọ́)
knjiž. trojica, triperesna deteljica: trifolij Jakopič, Jama in Grohar

SSKJ²

trífora -e ž (ȋ)
um. okenska odprtina v zunanjem ali notranjem zidu, razdeljena z dvema stebričkoma na tri dele: cerkev s triforami

SSKJ²

trifórij -a m (ọ́)
um. hodnik s triforo nad pritličnimi loki cerkvene ladje ali prezbiterija: iti po triforiju

SSKJ²

trigéminus -a m (ẹ̑)
anat. žarg. možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; trivejni živec: ohromitev trigeminusa

SSKJ²

tríger -ja m (í)
rač. žarg. podatek, rezultat kake operacije, ki sproži vnaprej določeno zaporedje operacij v računalniku; sprožilo, sprožilec

SSKJ²

tríglásen -sna -o prid. (ȋ-ā)
glasb. komponiran za tri glasove: triglasne pesmi

tríglásno

prisl.:

triglasno peti

SSKJ²

tríglásje -a s (ȋ-ȃ)
glasb. glasbeni stavek za tri glasove: dvoglasje in triglasje

SSKJ²

tríglàv in trígláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ)
ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora
♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake

SSKJ²

triglavàn tudi triglaván -ána m (ȁ á; ȃ)
1. član, pristaš društva, kluba Triglav: zborovanje triglavanov
2. ekspr. kdor se vzpne na Triglav: triglavani so srečno prišli z vrha

SSKJ²

triglavánka -e ž (ȃ)
članica, pristašinja društva, kluba Triglav: zmaga triglavank

SSKJ²

tríglavka in triglávka -e ž (ȋ; ȃ)
1. med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 podolgovata partizanska kapa s tremi vrhovi, brez ščitka: na glavah so imeli triglavke; triglavka s peterokrako zvezdo; triglavka in titovka / kapa triglavka
2. nar. planika: med skalami so rastle triglavke

SSKJ²

tríglavski in triglávski -a -o prid. (ȋ; ȃ)
nanašajoč se na goro Triglav: severna triglavska stena / triglavski ledenik; triglavsko pogorje
♦ bot. triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; zool. triglavski matija pajkovec z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom, ki živi v triglavskem pogorju, Ischyropsalis triglavensis

SSKJ²

trígliceríd -a m (ȋ-ȋ) nav. mn.
maščoba v krvi, ki ob povišani vrednosti povzroča arteriosklerozo in povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni: povišani trigliceridi povišana raven trigliceridov; znižati raven, vsebnost trigliceridov; holesterol in trigliceridi

SSKJ²

triglíf -a m (ȋ)
arhit. kamnita plošča dorskega friza, okrašena s tremi navpičnimi žlebiči: triglifi in metope

SSKJ²

trigonálen -lna -o prid. (ȃ)
min., v zvezi trigonalna singonija singonija, v kateri so tri vodoravne osi enako dolge in se sekajo med seboj pod enakim kotom:

SSKJ²

trigonométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na trigonometrijo: trigonometrična naloga / trigonometrična enačba; trigonometrične funkcije
♦ geod. trigonometrična točka triangulacijska točka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trigonometríja -e ž (ȋ)
mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija

SSKJ²

trigonometríjski -a -o prid. (ȋ)
mat. trigonometričen: trigonometrijske funkcije

SSKJ²

trihína -e ž (ȋ)
zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo, Trichinella: ličinke trihine

SSKJ²

trihínast -a -o prid. (ȋ)
ki ima trihine: trihinasto svinjsko meso

SSKJ²

trihinéla -e ž (ẹ̑)
zool. trihina: odkriti trihinele v črevesju

SSKJ²

trihinelóza -e ž (ọ̑)
med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin: zboleti za trihinelozo

SSKJ²

trihinelózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na trihinelozo: trihinelozna žival / trihinelozna svinina trihinasta

SSKJ²

trihinóza -e ž (ọ̑)
med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin: zboleti za trihinozo

SSKJ²

trihinózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na trihinozo: trihinozni bolnik / trihinozno meso trihinasto

SSKJ²

trihofitíja -e ž (ȋ)
med. glivična kožna bolezen, ki napada zlasti zgornjo plast kože, lase in nohte: zdraviti trihofitijo

SSKJ²

trihotomíja -e ž (ȋ)
knjiž. delitev, ločevanje na tri dele, vrste: načelo trihotomije / trihotomija dobro, slabo, neopredeljeno
♦ filoz. trihotomija duše po Platonu delitev človeške duševnosti na čutni, čustveni in razumski del

SSKJ²

tríinpôlsôben -bna -o [triinpou̯sobən] prid. (ȋ-ȏ-ō)
v zvezi triinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe in kabinet: zamenjati triinpolsobno stanovanje za dve manjši

SSKJ²

tríizménski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki poteka v treh izmenah: triizmensko delo / triizmenski pouk

SSKJ²

trijáki -ov m mn. (á ā)
nar. čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ledeni možje3: bližajo se trijaki / prišel je še pred trijaki

SSKJ²

tríjámbornica -e ž (ȋ-ā)
ladja s tremi jambori: vkrcati se na trijambornico; pluti s trijambornico; kapitan trijambornice

SSKJ²

tríjámbornik -a m (ȋ-ā)
trijambornica: v zalivu je zasidran trijambornik

SSKJ²

trijánčenje -a s (á)
nar. pritrkavanje, potrkavanje: slišalo se je ubrano trijančenje; trijančenje s tremi zvonovi

SSKJ²

trijánčiti -im nedov. (á ȃ)
nar. pritrkavati, potrkavati: za binkošti so fantje trijančili / zvonovi so ubrano trijančili

SSKJ²

tríje tudi trijé trí trí štev., rod., mest. tréh, daj. trém, tož. trí, or. trémi (ȋ; ẹ̑)
1. izraža število tri [3]
a) v samostalniški rabi: dve in ena je tri; od šestih so ostali samo trije; bila je sama proti trem / ura je tri; vstati ob treh zjutraj 3h; čakati od treh do štirih (popoldne) 15h / igrati v treh; korakati po tri in tri tako, da so trije v vrsti
b) v prilastkovi rabi: obvlada tri svetovne jezike; tri četrt ure; delajo v treh izmenah; tri tisoč; tri ure hoda; drama v treh dejanjih; po treh letih; pog. naročiti tri vinjake tri kozarčke vinjaka / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / tri dimenzije dolžina, širina, višina
c) v medmetni rabi: daj, skoči, ena, dve, tri; otroci, začnimo: tri, štiri
// neskl. izraža številko tri: ležati v sobi številka tri; tekma se je končala s tri proti ena / pog. pri matematiki je dobila tri oceno dobro
2. v zvezi z dva, štiri izraža približnost: spil je dva, tri kozarce soka; v dveh, treh letih si zemlja opomore; počakaj tri, štiri minute
● ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; ekspr. mi ne živimo kar tako v tri dni brez smisla, cilja; star. pred sodnikom vzdigniti tri prste priseči; ekspr. tako te bom, da boš tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. štel bom do tri, potem pa ... izraža opozorilo, da bo prišlo do izvršitve, odločitve v najkrajšem času; ekspr. delati, jesti za tri zelo dosti; ekspr. ena dva tri in že ga ni več v trenutku; preg. žena podpira tri ogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena; preg. za družbo so potrebni vsaj trije
♦ jezikosl. tri pike ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja; trije modri trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; šah. skakač na f3; mat v treh potezah; šport. pravilo treh sekund pri košarki pravilo, po katerem noben napadalec ne sme ostati v označenem prostoru pod nasprotnikovim košem več kot tri sekunde

SSKJ²

trijét -a m (ẹ̑)
gastr. jed iz opečenih krušnih rezin, prelitih s kuhanim vinom: pripraviti trijet / vinski trijet

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tríjezíčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ)
napisan v treh jezikih: trijezični slovar

SSKJ²

trík -a m (ȋ)
1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki
// dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki
2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev
3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami
4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; v prid. rabi:, film. trik film risani ali lutkovni film

SSKJ²

triklínij -a m (í)
pri starih Rimljanih ležišče za šest do dvanajst oseb, ki s treh strani obdaja jedilno mizo: gostje so ležali, sloneli na trikliniju / srednje ležišče triklinija
// jedilnica s takim ležiščem: večerjati v trikliniju

SSKJ²

triklínski -a -o prid. (ȋ)
min., navadno v zvezi s sistem v katerem so vse tri osi med seboj nagnjene:

SSKJ²

tríklóretén -a m (ȋ-ọ̑-ẹ̑)
kem. eten, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorovimi: odstraniti mastne madeže s trikloretenom

SSKJ²

tríklóretilén -a m (ȋ-ọ̑-ẹ̑)
kem. trikloreten

SSKJ²

tríklórmetán -a m (ȋ-ọ̑-ȃ)
kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorovimi:

SSKJ²

tríkmójster -tra m (ȋ-ọ́)
film. žarg. snemalec filmskih trikov:

SSKJ²

trikó -ja m (ọ̑)
strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: triko za trenirke; perilo iz trikoja
// tesno prilegajoče se oblačilo, ki pokriva telo, iz take pletenine: črn triko; telovadke v trikojih
// kor. tesno prilegajoče se, hlačnim nogavicam podobno oblačilo iz take pletenine: akrobati, baletke v trikojih; v prid. rabi: triko majica trikojasta

SSKJ²

trikójast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz trikoja: trikojasta majica; trikojasto perilo

SSKJ²

tríkolésen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki ima tri kolesa: trikolesni avtomobil; trikolesno vozilo

SSKJ²

tríkolésnik -a m (ȋ-ẹ̑)
1. tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati mleko s trikolesnikom
2. avtomobil s tremi kolesi: peljati se s trikolesnikom

SSKJ²

tríkoló -ésa s (ȋ-ọ̑ ȋ-ẹ̑)
tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati kruh, zelenjavo s trikolesom / motorno, nožno trikolo
// otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trikolesom

SSKJ²

tríkolónski -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
tisk. postavljen v treh kolonah, stolpcih: trikolonski stavek / trikolonski naslov naslov v širini treh kolon, stolpcev

SSKJ²

trikolóra -e ž (ọ̑)
knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trikoloro; francoska, italijanska trikolora

SSKJ²

trikót -a m (ọ̄)
1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive; trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana–Kranj–Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj
2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira; postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota
● elektr. žarg. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnik
♦ glasb. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel

SSKJ²

trikótast1 -a -o prid. (ọ̄)
ki ima obliko trikota: trikotasto znamenje / trikotasti zobje
♦ anat. trikotasta mišica trikotna mišica

SSKJ²

trikótast2 -a -o prid. (ọ̑)
star. trikojast: trikotaste hlače

SSKJ²

trikotáža -e ž (ȃ)
1. strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: izdelovati trikotažo; perilo iz trikotaže
// izdelki iz te pletenine: modna trikotaža; otroška trikotaža
2. obrat za izdelovanje te pletenine: delavka v trikotaži

SSKJ²

trikotážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na trikotažo: trikotažno pletivo / trikotažni izdelki; trikotažno perilo / trikotažna tovarna

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trikóten -tna -o prid. (ọ̑)
ki ima tri kote: trikotna ruta; plošča je trikotna; trikotno jadro / trikotna pila / trikotna kompozicija slike
♦ anat. trikotna mišica; elektr. trikotna vezava vezava, pri kateri so tokokrogi vezani v obliki trikotnika; teh. trikotni noži

SSKJ²

trikótnik -a m (ọ̑)
1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle
2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom
3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika
// trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica–Kočevje–Žužemberk
● bermudski trikotnik območje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦ astron. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; glasb. trikotnik triangel; jezikosl. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju

SSKJ²

trikótniški -a -o prid. (ọ̑)
ki ima obliko trikotnika: trikotniška ploskev / letalo trikotniške oblike / trikotniška kompozicija slike; trikotniška povezava proizvodnje, trga in porabe

SSKJ²

tríkrák in tríkràk -áka -o prid. (ȋ-ȃ; ī-ȁ ī-á)
ki ima tri krake: trikraki znak; trikrako sidro

SSKJ²

trikráljevski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na (svete) tri kralje: slika s trikraljevskim motivom / trikraljevska voda na dan pred (svetimi) tremi kralji blagoslovljena voda
♦ etn. trikraljevski koledniki

SSKJ²

tríkrat prisl. (ȋ)
izraža tri ponovitve: trikrat pet je petnajst; trikrat ponoviti, ugibati; vaditi trikrat na teden / trikrat hujši, manjši, večji / poskusil je dvakrat, trikrat, potem pa odnehal; trikrat, štirikrat je počilo / kot vzklik trikrat hura za zmagovalca
● ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino

SSKJ²

tríkraten tudi tríkráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā)
1. trikrat tolikšen: plačati trikratno ceno; vlak prevozi v istem času trikratno razdaljo
2. ki izraža tri ponovitve: trikratna pojavitev / trikratni prvak, udarnik

tríkratno

tudi tríkrátno prisl.:

trikratno povrniti

trikratno zaračunan

SSKJ²

tríkrílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
ki ima tri krila: trikrilna omara
♦ um. trikrilni oltar

SSKJ²

trikromíja -e ž (ȋ)
tisk. tehnika reproduciranja barvnih slik s polaganjem rdeče, rumene in modre matrice druge na drugo, tribarvni tisk:

SSKJ²

tríkrôven -vna -o prid. (ȋ-ȏ)
ki ima tri krove: trikrovna ladja

SSKJ²

tríkŕp -a -o prid. (ȋ-ȓ ȋ-r̄)
bot. ki je iz treh krp, delov: trikrpi listi

SSKJ²

tríktrák -a m (ȋ-ȃ)
igra s kamenčki in kockami na igralni deski: igrati triktrak

SSKJ²

trikún -a m (ȗ)
obrt. žebelj za okovanje zlasti planinskih čevljev: s trikuni okovani gojzarji

SSKJ²

tríládijski -a -o prid. (ȋ-ā)
navadno v zvezi triladijska cerkev, stavba cerkev, stavba, ki ima tri ladje: triladijska cerkev

SSKJ²

trílaterála -e ž (ȋ-ȃ)
združevanje treh zaradi skupnih namenov in ciljev: dobro sodelovati v trilaterali; srečanje trilaterale združenih v trilateralo; cilj v trilateralo povezanih držav je poglabljanje varnosti in vsestransko medsebojno sodelovanje

SSKJ²

trílaterálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
tristranski: trilateralni projekt; trilateralna komisija; trilateralno sodelovanje; trilateralno srečanje

SSKJ²

trílček -čka m (ȋ)
glasb. melodični okrasek iz hitre menjave glavnega tona z zgornjim sosednjim tonom: igrati, peti trilčke

SSKJ²

trílec -lca m (ȋ)
glasb. melodični okrasek iz hitrega večkratnega menjavanja glavnega tona z zgornjim ali spodnjim sosednjim tonom: igrati, peti trilce

SSKJ²

tríler1 -ja m (í)
knjiž. trilček, trilec: igrati trilerje

SSKJ²

tríler2 -ja m (í)
publ. umetniško delo z grozljivo, srhljivo vsebino, zlasti film; grozljivka, srhljivka: snemati triler; napet triler

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tríléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
1. star tri leta: trileten otrok
2. ki traja tri leta: triletna šola; vojaška služba je bila triletna
// ki je za dobo treh let: triletna pogodba / triletni stroški
♦ agr. triletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih

SSKJ²

trílétje -a s (ȋ-ẹ̑)
doba treh let: prvo triletje
// šol. okvirno določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli: preverjati rezultate, znanje po triletjih / prvo, drugo tretje triletje devetletke

SSKJ²

trilétka -e ž (ẹ̑)
obdobje treh let: tekmovalke se bodo v naslednji triletki zanašale predvsem na izkušnje
// šol. triada, triletje: zunanje preverjanje znanja po prvi triletki

SSKJ²

trilijón -a m (ọ̑)
mat. tretja potenca milijona:

SSKJ²

trílíst -a m (ȋ-ȋ)
um. oblika, sestavljena iz treh tričetrtinskih, krožno razvrščenih lokov: trilist v gotskem oknu / tloris v obliki trilista

SSKJ²

trílísten -tna -o prid. (ȋ-ȋ)
ki ima tri liste: trilistna vejica / trilistna brošura
♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata; um. trilistni tloris tloris v obliki treh tričetrtinskih, krožno razvrščenih lokov; trilistno krogovičje

SSKJ²

trílja -e ž (ī)
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trilje / ocvrte trilje

SSKJ²

trilobít -a m (ȋ)
nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele, trokrpar: fosili trilobitov / kambrijski trilobiti

SSKJ²

trilogíja -e ž (ȋ)
snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih: igrati, napisati trilogijo; ti romani sestavljajo trilogijo; dramska, filmska trilogija; Potrčeva trilogija

SSKJ²

trím -a m (ȋ)
rekreacijska telesna dejavnost, zlasti hoja, tek, gimnastične vaje: ukvarjati se s trimom; pripomočki za trim
♦ navt. uravnoteženje ladje s prerazporeditvijo tovora, balasta; v prid. rabi: trim steza

SSKJ²

trímčkanje -a s (ȋ)
glagolnik od trimčkati: fotografirali so ga med trimčkanjem po parku; ohranjati kondicijo s trimčkanjem / odšli so na trimčkanje; dolgo, kratko trimčkanje

SSKJ²

trímčkar -ja m (ȋ) ekspr.
kdor (rad) trimčka: za trimčkarje in tekače so uredili trimsko stezo; kolesarji, sprehajalci in trimčkarji

SSKJ²

trímčkati -am nedov. (ȋ) ekspr.
rekreativno hoditi, teči, delati razgibalne vaje: občasno trimčka in teče; trimčkati po, v gozdu, parku / šli so trimčkat

SSKJ²

trímésečen -čna -o prid.(ȋ-ẹ̑)
1. ki traja tri mesece: trimesečni tečaj / odpoved je trimesečna je pravno veljavna po treh mesecih
// ki je za dobo treh mesecev: trimesečni načrt; trimesečno poročilo
2. star tri mesece: trimesečen otrok

trímésečno

prisl.:

izhajati trimesečno

SSKJ²

trímésečje -a s (ȋ-ẹ̑)
doba, ki traja tri mesece: načrt za prvo trimesečje

SSKJ²

trímésten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
mat. ki sestoji iz treh mest: trimestno število

SSKJ²

triméster -tra m (ẹ́)
knjiž. trimesečje: načrt za tretji trimester
♦ šol. tretjina šolskega leta

SSKJ²

trimestrálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. trimesečen: trimestralni načrt

SSKJ²

tríméter -tra m (ȋ-ẹ̄)
lit. tristopni verz: pesem v trimetru / jambski trimeter

SSKJ²

trimó -ja m (ọ̑)
nekdaj visoko stensko ogledalo med oknoma: salon je bil opremljen s stilnim pohištvom in trimoji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trímotóren -rna -o prid. (ȋ-ọ̄)
ki ima tri motorje: trimotorno letalo

SSKJ²

trímotórnik -a m (ȋ-ọ̄)
trimotorno letalo: pilotirati trimotornik

SSKJ²

trímski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trim: trimski tek; trimske akcije / trimska steza steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje

SSKJ²

trínadstrópen -pna -o prid. (ȋ-ọ̑)
ki ima tri nadstropja: trinadstropna hiša / trinadstropno ležišče

SSKJ²

trínajst in trinájst -ih štev. (ȋ; á)
izraža število trinajst [13]
a) v samostalniški rabi: sedem in šest je trinajst / ura je trinajst; odhod vlaka ob trinajstih petnajst 1315
b) v prilastkovi rabi: dosegel je trinajst točk od petnajstih mogočih; tudi neskl. star je deset do trinajst let
// neskl. izraža številko trinajst: vozi se na progi trinajst
● trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost

SSKJ²

trinajstérica -e ž (ẹ̑)
skupina trinajstih oseb: trinajsterica tekmovalcev

SSKJ²

trínajsti in trinájsti -a -o štev. (ȋ; á)
ki v zapovrstju ustreza številu trinajst: trinajsti rojstni dan; trinajstega [13.] julija; odšel je ob trinajsti (uri) 13h / trinajsto [13.] stoletje od 1200 do 1300
● pog. oditi v trinajsti bataljon, trinajsto brigado med narodnoosvobodilnim bojem umreti; danes je trinajsti in še petek po ljudskem verovanju dan, ko se lahko pojavijo težave, neprijetnosti; trinajsta plača vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta

SSKJ²

trinajstíca -e ž (í)
pog. številka trinajst: trinajstica mu je prinesla srečo pri žrebanju / peljati se s trinajstico s tramvajem, z avtobusom številka trinajst

SSKJ²

trinájstka in trínajstka -e ž (ā; ȋ)
pog. številka trinajst: noče se vseliti v sobo s trinajstko na vratih / trinajstka vozi vsake pol ure tramvaj, avtobus številka trinajst

SSKJ²

trínajstlétnica in trinájstlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑)
trinajst let staro dekle: skupina trinajstletnic in trinajstletnikov

SSKJ²

trínajstlétnik in trinájstlétnik -a m (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑)
trinajst let star fant: trinajstletniki in trinajstletnice

SSKJ²

trinájststo in trínajststo -- štev. (á; ȋ)
navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč tristo [1300]: listina iz leta trinajststo sedeminsedemdeset

SSKJ²

trinitárec -rca m (ȃ)
rel. menih reda, imenovanega po sv. Trojici: samostan trinitarcev

SSKJ²

tríníten -tna -o prid. (ȋ-ȋ)
ki je iz treh niti: trinitna preja / trinitni šiv
♦ tekst. trinitni pletilni stroj pletilni stroj za tri niti

SSKJ²

trínítnik -a m (ȋ-ȋ)
nekdaj groba bombažna ali lanena tkanina v keprovi vezavi, pri kateri so vezane po tri osnovne niti: hlače iz trinitnika

SSKJ²

trinítrotoluén -a m (ȋ-ẹ̑)
kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluenom polnjene bombe / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluena [TNT]

SSKJ²

trinítrotoluól -a m (ȋ-ọ̑)
voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluolom polnjene bombe; eksplozija trinitrotoluola / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluola [TNT]; v prid. rabi: trinitrotoluol razstrelivo

SSKJ²

trínóg1 -a m (ȋ-ọ̑)
trinožnik: sesti na trinog / na ognjišču je stal železen trinog s kotlom

SSKJ²

trinóg2 -a m (ọ̑)
ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno: mladi kralj je postal trinog; državi je vladal trinog
// nasilen, samovoljen človek: očitajo mu, da je trinog; bil je velik trinog

SSKJ²

trínóg3 -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄)
ki ima tri noge: trinogi stol; trinoga posoda

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trínogàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā)
star. trinožen: trinogat stolček

SSKJ²

trinóm -a m (ọ̑)
1. mat. izraz, ki ima tri člene, tričlenik: kvadrirati trinom
2. knjiž. skupina treh med seboj povezanih izrazov, pojmov: trinom telesna vzgoja, šport in rekreacija

SSKJ²

trinóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na trinoge ali trinoštvo: trinoška oblast; trinoška vladavina / trinoški oče

trinóško

prisl.:

trinoško vladati

SSKJ²

trinóštvo -a s (ọ̑)
ekspr. nasilna, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: bojevati se proti trinoštvu / fašistično trinoštvo
// ravnanje nasilnega, samovoljnega človeka: niso več mogli prenašati njegovega trinoštva

SSKJ²

trinóžec -žca m (ọ̑)
trinožnik: vstati s trinožca / pritrditi filmsko kamero na trinožec

SSKJ²

trínóžen -žna -o prid. (ȋ-ọ̄)
ki ima tri noge: trinožni stol; stojalo je trinožno

SSKJ²

trinóžnik -a m (ọ̑)
trinožni stol: sesti na trinožnik; zložljiv trinožnik / čevljarski, lovski trinožnik
// trinožno stojalo, trinožni podstavek: postaviti kaj na trinožnik; zlat trinožnik
♦ etn. kuhati v trinožniku v trinožni posodi, pod katero gori

SSKJ²

trío -a m (ȋ)
1. glasb. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu
// skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete
2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev

SSKJ²

trióda -e ž (ọ̑)
elektr. elektronka s tremi elektrodami: dioda in trioda

SSKJ²

tríógeln -a -o [triogələn in triogəln] prid. (ȋ-ọ̑)
ki ima tri ogle: triogeln trg; triogelna ruta / triogelni klobuk trirogeljnik

SSKJ²

tríógelnik -a [triogəlnik] m (ȋ-ọ̑)
trirogeljnik: pokriti se s triogelnikom / orožniški, vojaški triogelnik

SSKJ²

tríoglàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā)
ki ima tri ogle: trioglat predmet; trioglato jadro trikotno / trioglat prostor

SSKJ²

tríók -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄)
ki ima tri očesa: trioki velikani

SSKJ²

tríoksíd -a m (ȋ-ȋ)
kem. oksid, ki vsebuje tri atome kisika: arzenov, žveplov trioksid

SSKJ²

trióla -e ž (ọ̑)
glasb. delitev dvodelne enote v taktu na tri enake dele: triole v spremljavi

SSKJ²

triolét -a m (ẹ̑)
lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici: pisati triolete / Prešernov triolet Rotarjevima dekletoma

SSKJ²

tríósen -sna -o prid. (ȋ-ọ̑)
teh. ki ima šest koles na treh oseh: triosno vozilo
♦ geom. triosni elipsoid elipsoid s tremi simetralnimi ravninami

SSKJ²

tríosmínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
glasb. ki obsega tri osminke: triosminski takt
♦ kor. triosminski obrat plesni obrat za 135°

SSKJ²

tríp -a m (ȋ)
pog. spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD: pogovarjali so se o tripih / ekspr. biti na tripu biti v stanju takega doživljanja
// odmerek mamila, ki povzroči tako doživljanje: imaš kaj tripov

SSKJ²

trípálčen -čna -o [tripau̯čən] prid. (ȋ-ȃ)
nekdaj ki meri tri palce: tripalčna plošča / tripalčni top

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tripanosóm -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma: uničevanje tripanosomov

SSKJ²

tripanosóma -e ž (ọ̑)
nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi, Trypanosomidae: tripanosome so povzročitelji spalne bolezni

SSKJ²

trípartíten -tna -o prid. (ȋ-ȋ)
publ. tristranski: tripartitni pogovori; pogodba je tripartitna
● publ. tripartitna koalicija zveza treh strank za dosego skupnega cilja

SSKJ²

trípasôven -vna -o prid. (ȋ-ō)
urb., v zvezi tripasovna cesta cesta s tremi prometnimi pasovi: promet na tripasovni cesti

SSKJ²

trípasôvnica -e ž (ȋ-ȏ)
tripasovna cesta: izgradnja tripasovnice

SSKJ²

trípati -am in -ljem nedov. (ī)
star. utripati: žila mu močno tripa / tripati z očmi mežikati

SSKJ²

tríper -ja m (í)
nižje pog. gonoreja: nalesti se triperja

SSKJ²

tríperésen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki ima liste, sestavljene iz treh lističev: triperesna deteljica
● ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji

SSKJ²

trípíčje -a s (ȋ-ȋ)
knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: v Cankarjevih črticah je veliko tripičij

SSKJ²

trípleks -- v prid. rabi (ȋ)
v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem

SSKJ²

triplikát -a m (ȃ)
tretji izvod, tretji primerek originalne listine ali predmeta, trojnik: triplikat pogodbe / prepis v triplikatu v treh izvodih

SSKJ²

triplírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. delati trikrat tolikšno: triplirati zmogljivost skladišča
2. trikrat, na treh mestih opravljati isto delo: triplirati raziskavo / nekatere funkcije se triplirajo

SSKJ²

triploíden -dna -o prid. (ȋ)
biol. ki ima trojno število kromosomov: triploidne celice

SSKJ²

trípólen -lna -o prid. (ȋ-ọ̑)
elektr. ki ima tri pole: tripolni vtič; stikalo je tripolno / tripolni kratki stik

SSKJ²

trípóljen -jna -o prid. (ȋ-ọ̑)
agr., navadno v zvezi tripoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na del zemljišča ozimno žito, na del jari posevki, del pa ostane nezasejan in se deli vsako leto menjujejo: dvopoljno in tripoljno gospodarstvo

SSKJ²

trípóljski1 tudi trípôljski -a -o prid. (ȋ-ọ̑; ȋ-ó)
agr. tripoljen: tripoljsko gospodarstvo

SSKJ²

tripóljski2 in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ȋ)
arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura

SSKJ²

trípósteljen -jna -o prid. (ȋ-ọ̑)
ki ima tri postelje, ležišča: triposteljna soba

SSKJ²

trípót prisl. (ȋ-ọ̑)
star. trikrat: tripot kopati; tripot zapovrstjo

SSKJ²

trípotézen -zna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
šah. pri katerem je treba nasprotnika v treh potezah matirati ali doseči odločilno prednost: tripotezni problem / tripotezni mat

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tripótje -a s (ọ̑)
knjiž. križišče treh poti: srečati se na tripotju

SSKJ²

trípŕst -a -o prid. (ȋ-ȓ ȋ-r̄)
ki ima tri prste: triprsti invalid / triprsta desnica / triprste delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcem
♦ zool. triprsti detel črno-bela ptica s tremi prsti in z rumeno liso na temenu, Picoides tridactylus; triprsti lenivec lenivec s po tremi prsti na sprednjih in zadnjih nogah, Bradypus tridactylus

SSKJ²

trípŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ)
ki ima tri prste: invalid s triprstno roko / triprstne delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcem

SSKJ²

tríps -a m (ȋ)
zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips: uši in trips / tobakov trips

SSKJ²

tripsín -a m (ȋ)
biol., kem. encim trebušne slinavke, ki pospešuje presnovo beljakovin v manjše molekule: tripsin in pepsin

SSKJ²

tríptih tudi tríptihon -a m (ȋ)
1. um. tri poslikane ali reliefno okrašene skupaj se držeče plošče: gotski triptih; težek, velik triptih; krilo triptiha / odpreti triptih premična dela triptiha; oltarni triptih
// likovna dela na teh ploščah: naslikati triptih; avtor triptiha
2. pri starih Rimljanih tri povoščene med seboj povezane tablice za pisanje: popisati triptih
3. knjiž. iz treh delov sestavljeno umetniško delo, zlasti literarno: ta roman je triptih / Triptih Agate Schwarzkobler
// snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih; trilogija: napisati triptih; filmski triptih; triptih tragedij

SSKJ²

tríptik -a m (ī)
avt. dokument za enkratni, začasni uvoz vozila v tujo državo brez plačila carine: izdati, pokazati triptik; triptik in karnet

SSKJ²

tríp-tráp -- v prid. rabi (ȋ-ȃ) v zvezah trip-trap stol, trip-trap stolček
stol iz lesa, ki ima nastavljiv del za sedenje in naslonjalo za noge, namenjen otrokom: trip-trap stolček z varovalom

SSKJ²

trírámen -mna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki ima tri krake, roglje: triramni svečnik
♦ arhit. triramne stopnice stopnice z dvema podestoma med etažama

SSKJ²

trírazréden -dna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki ima tri razrede, oddelke: trirazredna šola

SSKJ²

trírazrédnica -e ž (ȋ-ẹ̑)
nekdaj trirazredna šola: v kraju je bila trirazrednica

SSKJ²

trírazséžen -žna -o prid. (ȋ-ẹ́ ȋ-ẹ̄)
ki ima tri razsežnosti: prostor je trirazsežen

SSKJ²

trírazséžnost -i ž (ȋ-ẹ́)
značilnost trirazsežnega: trirazsežnost teles

SSKJ²

tríréd -a m (ȋ-ẹ̑)
tristop: postaviti se v trired

SSKJ²

triréma -e ž (ẹ̑)
pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel, troveslača: pluti na triremah, s triremami

SSKJ²

trírézen -zna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑)
ki ima rezilo na treh straneh: trirezna priprava

SSKJ²

trirób1 -a m (ọ̑)
geom. tvorba iz poltrakov, ki potekajo iz skupnega krajišča in ne ležijo na isti ravnini, in ravnih ploskev med dvema in dvema poltrakoma:

SSKJ²

trírób2 -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄)
ki ima tri robove: triroba letev; trirobo strgalo
♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus

SSKJ²

tríróben -bna -o prid. (ȋ-ọ̑)
ki ima tri robove: šivanka s trirobno konico; trirobno strgalo
♦ arheol. trirobna puščica puščica s konico s tremi robovi, grebeni

SSKJ²

triróg1 -a m (ọ̑)
trirogeljnik: dati si trirog na glavo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tríróg2 -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄)
ki ima tri rogove: triroga žival / trirogo pokrivalo
♦ zool. trirogi kameleon kameleon s tremi rožički na gobcu in nad očmi, ki živi v Afriki, Chamaelleon owenii

SSKJ²

trírôgeljn in trírógeljn -a -o [trirogəljn] prid. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑)
ki ima tri roglje: trirogeljni svečnik / trirogeljno pokrivalo

SSKJ²

trírôgeljnik in trírógeljnik -a [trirogəljnik] m (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑)
1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani
2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom

SSKJ²

trírogljàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā)
ki ima tri roglje: trirogljate vile / pastirji s trirogljatimi palicami
♦ bot. trirogljata lakota rastlina z zelenkasto belimi cveti v socvetjih in navzdol zavihanimi peclji bradavičastih plodov, Galium tricornutum

SSKJ²

trís -a m (ȋ)
1. kar se pojavlja v trojčku s sorodnima predmetoma ali pojavnostma: od pestri izbiri predjedi smo se odločili za hladni tris troje hladnih predjedi; sladki tris troje sladic zapovrstjo; tris sladic
2. pri pokru kombinacija petih kart, od katerih so tri enake vrednosti: tris kraljev

SSKJ²

trísôben -bna -o prid. (ȋ-ō)
v zvezi trisobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: preseliti se v trisobno stanovanje

SSKJ²

tríste prisl. (ȋ)
glasb., označba za izraz izvajanja žalostno

SSKJ²

trístèbrn -a -o prid. (ȋ-ə̄)
ki se izvaja, pojavlja v obliki, na način treh stebrov: tristebrni pokojninski sistem; odprava tristebrne strukture

SSKJ²

trísto -- tudi -tih štev. (ȋ)
izraža število ali številko tristo [300]: prevoziti tristo kilometrov; v tristo letih / obrniti se za tristo šestdeset stopinj 360° / kot vzklik: tristo hudičev, kje pa je; tristo kosmatih; tristo zelenih, tako pa ne gre / kot podkrepitev tristo mačkov, da ga ne ujameš
● pog. zebe me kot tristo hudičev, tristo medvedov zelo

SSKJ²

trístolétnica -e ž (ȋ-ẹ̑)
tristota obletnica: tristoletnica ustanovitve mesta

SSKJ²

trístolítrski -a -o prid. (ȋ-í)
ki drži tristo litrov: tristolitrski sod

SSKJ²

trístòp -ópa m (ȋ-ȍ ȋ-ọ̄)
vrsta iz treh vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi tristop je odkorakal; iti v tristopih

SSKJ²

trístópen -pna -o prid. (ȋ-ọ̑)
1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone
2. tristopenjski: tristopni razvoj
3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz

SSKJ²

trístôpenjski -a -o [tristopənjski] prid. (ȋ-ō)
ki ima tri stopnje: tristopenjski razvoj
♦ pravn. tristopenjski sistem sistem sodstva s tremi (instančnimi) stopnjami; strojn. tristopenjski kompresor kompresor, ki deluje v treh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; tristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na tri različne vrtilne hitrosti; šol. tristopenjski študij do 1980 zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v treh stopnjah; teh. tristopenjska raketa raketa, ki ima tri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim

SSKJ²

trístrán in trístràn -ána -o prid. (ȋ-ȃ; ȋ-ȁ ȋ-á)
geom. ki ima za osnovno ploskev trikotnik: tristrana piramida, prizma

SSKJ²

trístráničen -čna -o prid. (ȋ-á)
geom. ki ima za osnovno ploskev trikotnik: tristranična piramida, prizma

SSKJ²

trístránski -a -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na tri strani: tristransko zobčanje papirja / pogovori so bili tristranski; tristranska izjava
♦ strojn. tristranski bat vrteči se bat, ki je na treh straneh v stiku z delovno snovjo

SSKJ²

tríšlja -e ž (ī)
bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus:

SSKJ²

tríštéven -vna -o prid. (ȋ-ẹ̄ ȋ-ẹ̑)
v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična

SSKJ²

tríštevílčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ)
mat. ki je iz treh številk: trištevilčno število

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trítédenski -a -o [tritedənski] prid. (ȋ-ẹ̑)
1. ki traja tri tedne: tritedenski tečaj; zamuda je že tritedenska
2. star tri tedne: tritedenski mladič

SSKJ²

trítij -a m (í)
kem. radioaktivni izotop vodika: zlitje jeder tritija in devterija

SSKJ²

trítíren -rna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. ki ima tri tire: tritirni most; tritirna proga
2. ki obravnava, rešuje kaj na tri različne načine: tritirni sistem upravljanja

SSKJ²

trítisočák -a m (ȋ-á)
tri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na tritisočak

SSKJ²

trítočkôven -vna -o prid. (ȋ-ō)
pritrjen v treh točkah: tritočkovna priključna naprava
♦ avt. tritočkovni varnostni pas

SSKJ²

tritól -a m (ọ̑)
eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, kem. trinitrotoluen: eksplozija tritola

SSKJ²

tríton -a m (ȋ)
v grški mitologiji moško bitje, ki je od pasu navzdol riba: tritoni in nereide

SSKJ²

trítónski1 -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
težek tri tone: tritonski tovor
// ki ima nosilnost tri tone: tritonski tovornjak; dvigalo je tritonsko

SSKJ²

trítónski2 -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
glasb. ki je iz treh tonov: tritonsko zaporedje

SSKJ²

trítráčen -čna -o prid. (ȋ-ȃ)
um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov:

SSKJ²

triúmf -a m (ȗ)
1. pri starih Rimljanih slavnostni sprejem zmagovitega vojskovodje in njegove vojske v Rimu: prirediti triumf / voditi zajete vojake v triumfu v sprevodu ob tem sprejemu
2. knjiž. izredna, velika zmaga: triumf je pripadel našemu moštvu; triumf nad nasprotnikom / triumf razuma
// zmagoslavje: komaj se je premagal, da je skril svoj triumf; triumf zmagovalcev / z velikim triumfom je razkazoval svoj plen
3. knjiž. izreden, velik uspeh: pevka je doživljala same triumfe

SSKJ²

triumfálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na triumf: triumfalni sprevod / triumfalni voz / triumfalen vojaški pohod; triumfalna vrnitev osvoboditeljev / drama doživlja triumfalne uspehe izredne, velike

triumfálno

prisl.:

triumfalno korakati

SSKJ²

triumfátor -ja m (ȃ)
pri starih Rimljanih zmagoviti vojskovodja, ki se mu priredi triumf: znameniti vojskovodja in triumfator; voz triumfatorja
● knjiž. vrnil se je kot triumfator (slavljen) zmagovalec

SSKJ²

triumfírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž.
1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji; moštvo spet triumfira; stranka je triumfirala na volitvah; triumfirati nad nasprotnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali
2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral

triumfirajóč

-a -e:

triumfirajoči posmeh

triumfirajoča resnica

SSKJ²

triúmvir tudi triumvír -a m (ȗ; ȋ) pri starih Rimljanih
1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja
2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar

SSKJ²

triumvirát -a m (ȃ)
1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata
2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa
// skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata
3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar

SSKJ²

tríúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ)
ki traja tri ure: triurni pogovor / triurna zamuda

SSKJ²

trívalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: trivalentni elementi; spojina je trivalentna

SSKJ²

tríváljen -jna -o prid. (ȋ-ȃ)
strojn. ki ima tri valje: trivaljni motor

SSKJ²

trívêjen -jna -o prid. (ȋ-ȇ)
ki ima tri veje: trivejna krošnja
♦ anat. trivejni živec možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

triviálen -lna -o prid. (ȃ)
1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden: trivialni dovtipi; trivialne misli / trivialna melodija / trivialen okus poslušalcev
2. vsakdanji, nepomemben: trivialne malenkosti; to so trivialne stvari; trivialno vprašanje
● trivialna šola v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom
♦ lit. trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura; mat. trivialna rešitev enačbe takoj razvidna

SSKJ²

trivializírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj vsakdanje, nepomembno: trivializirati nekatere prizore v drami

SSKJ²

triviálka -e ž (ȃ)
1. vsebinsko prazno, obrabljeno, malovredno literarno delo, film: roman ni preprosta trivialka, saj mora bralec ob njem precej razmišljati / delo je mešanica med satiro, kriminalko in trivialko
2. v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom: ustanavljati trivialke

SSKJ²

triviálnost -i ž (ȃ)
1. vsebinska praznost, obrabljenost, malovrednost: pesmim so očitali trivialnost / trivialnost melodike / opozarjali so ga na površnosti in trivialnosti v spisu
2. vsakdanjost, nepomembnost: povezovanje vzvišenosti in trivialnosti / trivialnost pogovorov ga jezi

SSKJ²

trívij -a m (í)
v srednjem veku nižja stopnja elementarne, začetne šole: končati trivij; v triviju so se učili gramatiko, retoriko in dialektiko; trivij in kvadrivij
// skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk trivija

SSKJ²

trívráten -tna -o prid. (ȋ-ā)
ki ima troje vrat: trivratni model avtomobila; trivratna izvedba, različica

SSKJ²

trívŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ)
1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad
2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod

SSKJ²

trívrstíčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ)
ki ima tri vrstice: trivrstičen napis
♦ lit. trivrstična kitica

SSKJ²

trízlóžen -žna -o prid. (ȋ-ọ̄)
jezikosl. ki ima tri zloge: trizložna beseda
♦ lit. trizložna rima; trizložna stopica

SSKJ²

trízna -e ž (ȋ)
pri starih Slovanih pogrebna slovesnost z bojnimi igrami: okrog grmade se je začela trizna

SSKJ²

trizób1 -a m (ọ̑)
1. v grški in rimski mitologiji sulica s tremi vzporednimi roglji kot žezlo boga Pozejdona oziroma Neptuna: kip Neptuna s trizobom
2. knjiž. harpuna, vilice: loviti ribe s trizobom

SSKJ²

trízób2 -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄)
ekspr. ki ima tri zobe: trizoba starka

SSKJ²

trízvók -a m (ȋ-ọ̑)
glasb. akord iz treh različnih tonov: zaigrati trizvok / durov trizvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte; zmanjšani trizvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte

SSKJ²

trížílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
elektr. ki je iz treh žil: trižilni kabel, vodnik

SSKJ²

tŕjenje1 -a s (ŕ)
glagolnik od trditi, izražati: trdovratno trjenje

SSKJ²

tŕjenje2 -a s (ŕ)
glagolnik od trditi, strjevati: trjenje gline z žganjem / počasno trjenje kake snovi trdenje

SSKJ²

tŕk1 -a m (ȓ)
glagolnik od trčiti ali trkniti: lahen trk na vrata / trk kozarcev / trki atomov, krogel / izogniti se trku trčenju; trk letal / oven se pripravlja na trk

SSKJ²

tŕk2 medm. (ȓ)
posnema glas pri trku, trkanju: trk, trk, je potrkala na vrata; kamenje je padalo po skalah: trk, trk, trk / z glavama bi vama moral napraviti trk, trk, da bi se vama odprli

SSKJ²

trkáč -a m (á)
1. ekspr. oven, ki rad trka: bežati pred trkačem
2. zastar. tolkalo: udariti s trkačem po vratih

SSKJ²

trkalíkati -am nedov. (ī)
ekspr. trkljati1: otroci so trkalikali konzervne škatle; kamenje se je trkalikalo po strmini

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trkálo -a s (á)
priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: stara vrata z medeninastim trkalom

SSKJ²

tŕkanje -a s (r̄)
glagolnik od trkati: zaslišati trkanje na vrata; vstopiti brez trkanja; oglasiti se na trkanje / trkanje s kozarci in nazdravljanje / divje trkanje ovnov / trkanje na prsi, po prsih

SSKJ²

tŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; na rahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s trkanjem kličeš
2. na rahlo udarjati po čem, navadno z določenim namenom: trkati s petami ob tla; trkati z nožem po krožniku; trkati s svinčnikom po mizi / detel s kljunom trka po deblu / ekspr. dež trka na šipe
// delati, da kaj večkrat zapovrstjo pride v sunkovit dotik s čim: prijel ju je za lase in trkal njuni glavi
♦ etn. trkati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotikati kozarcev drugih: trkali so in si nazdravljali / trkati na zdravje
3. premikajoč se večkrat zapovrstjo priti v sunkovit dotik: krogle na balinišču so trkale druga ob drugo; privezani čolni so trkali ob pomol / vešče so trkale v žarnico se zaletavale
4. z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa; strkavati: trkati prah z listov; trkati sneg s škornjev
5. napadati z glavo, rogovi: kozliček trka; ovni se trkajo / pazi, ta ovca trka
6. ekspr., v zvezi z na prizadevati si vzbuditi kaj: trkati na čustva, poštenost ljudi; trkati na slovensko narodno zavest / trkati na srce, vest koga
● knjiž. dan trka na okno, okna dani se; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; nar. fantje so hodili trkat vasovat k dekletom; trkati na vrata ekspr. lakota, zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; ekspr. to vprašanje trka na vrata naših učiteljev to vprašanje bodo morali rešiti učitelji; publ. vi trkate na odprta vrata zahtevate to, prosite za to, kar je že dano; ekspr. njemu ni treba trkati na nobena vrata vse mu uredijo drugi; ekspr. zaman je trkal pri sosedih prosil; bibl. trkajte in se vam bo odprlo vztrajna prošnja je uslišana

tŕkati se

ekspr., v zvezi z na, po

z rahlim udarjanjem po kakem delu na sebi izražati podkrepitev tega, kar določa sobesedilo:

jaz sem to storil, se je trkal na prsi, po prsih

tebi tukaj malo manjka, se je trkal po čelu

trkal se je po žepu, da ima še dosti denarja

●

ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. nič se ne trkaj na prsi, zdaj je prepozno ne izražaj obžalovanja

trkáje

hodil je, trkaje s peto ob tla

trkajóč

-a -e:

trkajoč s palico, je vstopil

druga ob drugo trkajoče krogle

SSKJ²

tŕkelj -klja m (ŕ)
nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena: klati, nalagati trklje; debeli trklji

SSKJ²

trkljánje1 -a s (ȃ)
glagolnik od trkljati1: trkljanje kamenja po strmini / trkljanje pirhov

SSKJ²

trkljánje2 -a s (ȃ)
glagolnik od trkljati2: trkljanje na vrata / trkljanje pletilnih igel

SSKJ²

trkljáti1 -ám nedov. (á ȃ)
premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: trkljati skale v dolino; trkljati žogo po sobi; kamenje se trklja po pobočju / otroci se trkljajo po travi
♦ etn. trkljati pirhe s trkljanjem pirha prizadevati si zadeti druge pirhe

SSKJ²

trkljáti2 -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo trkati: trkljati na okno / trkljati s kladivcem po opeki; trkljati z nogo po podu / ekspr. dež trklja na šipe

SSKJ²

tŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; brezoseb. nekajkrat je trknilo / tiho trkniti na okno
2. na rahlo udariti po čem, navadno z določenim namenom: trkniti s prstom po tobačnici / trknil ga je s komolcem na rahlo sunil
// narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: prijel je svoj kozarec in trknil ob njenega / trknila je jajce ob mizo, da se je ubilo
// pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trknili so in izpili; trknil je z nevesto / trkniti na zdravje
3. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogla je trknila ob kegelj; pri obratu sta se trknila / trknil je z glavo ob šipo / vešča je trknila v žarnico se je zaletela
4. napasti z glavo, rogovi: oven ga je hotel trkniti

tŕknjen

-a -o pog.

omejen,

neumen:

trknjen je, da mu verjame

malo trknjena ženska

/ kot podkrepitev ne grem, saj nisem trknjen

SSKJ²

trlèp -épa m (ȅ ẹ́)
nar. dolenjsko neroda: tak trlep, pa bi rad obogatel

SSKJ²

trlépen -pna -o prid. (ẹ̑)
nar. dolenjsko neroden2: velik, trlepen mož

trlépno

prisl.:

trlepno pasti

SSKJ²

tŕlica -e ž (ŕ)
1. lesena priprava za trenje lanu, konoplje: terice so prinesle trlice s seboj; treti lan s trlico; trenje na trlici; suh je kot trlica zelo
♦ zgod. mučilna priprava za uklenitev rok in vratu
2. ekspr. zelo suh človek: jej, da ne boš taka trlica; za ženo je vzel neko trlico

SSKJ²

tŕlja -e ž (ŕ)
zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač: loviti trlje; spreminjajoče se luske trlje

SSKJ²

tŕma -e ž (ŕ)
1. nepopustljivo vztrajanje pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: ni mi bila všeč njegova trma; premagati trmo; otroška, ženska trma / ekspr. izbiti, iztepsti komu trmo; vztrajati v trmi / ekspr.: trma ga je držala bil je trmast; pasti, uganjati, zganjati trmo / vdati se očetovi trmi; ni popustil v svoji trmi / iz trme, zaradi trme ni šel
● obdobje trme pri otroku obdobje nasprotovanja, kljubovanja zahtevam drugih
// ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: v vsaki njegovi besedi je bilo čutiti trmo; delal je z občudovanja vredno trmo vztrajnostjo
2. ekspr. trmast človek: težko je sodelovati s tako trmo / huda trma je, kadar uveljavlja svoje mnenje zelo je nepopustljiv / kot psovka s teboj ni mogoče govoriti, trma trmasta

SSKJ²

trmáriti -im nedov. (á ȃ)
trmoglaviti: trmaril je tako dolgo, da so mu ustregli

SSKJ²

tŕmast -a -o prid. (ŕ)
1. ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmast otrok; v mladosti je bil zelo trmast; trmasta in sitna ženska / trmasto vedenje / ekspr. če boš dovolj trmast, boš uspel vztrajen, odločen
// ki kljub prigovarjanju noče storiti česa: kadar je trmast, pri njem nič ne dosežeš / trmast osel; trmasta mula; biti trmast kot vol
2. ekspr. ki se nerad oblikuje: trmasti lasje
● nar. trmasta gabrova grča ki se težko kolje, cepi

tŕmasto

prisl.:

trmasto vztrajati pri čem

trmasto stisnjena usta

trmasto zagnan v delo

SSKJ²

tŕmati1 -am nedov. (ŕ r̄)
trmoglaviti: otrok trma / nisem tega storil, je trmal

SSKJ²

tŕmati2 -am nedov. (ŕ r̄)
nar. koroško tkati: zna trmati

SSKJ²

tŕmež -a m (ȓ)
trmoglavec: pri takem trmežu je prigovarjanje odveč
● knjiž. fantova neugnanost in trmež trma, trmoglavost

SSKJ²

tŕmica -e ž (ŕ)
ekspr. manjšalnica od trma: otrok je premagal trmico; otroška, ženska trmica / prijela ga je trmica / ukrotiti mlado trmico

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tŕmiti -im nedov. (ŕ r̄)
trmoglaviti: trmil je in ni hotel z njim / no, boste pa videli, je trmil še naprej vztrajal pri svojem mnenju

SSKJ²

trmoglàv in trmogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmoglav fant; nekoliko je trmoglav, a hudoben ni; trmoglava ženska
// ekspr. zelo vztrajen, odločen: trmoglavi plezalci / trmoglavo prizadevanje

trmoglávo

prisl.:

trmoglavo nadaljevati pot

trmoglavo ugovarjati

SSKJ²

trmoglávec -vca m (ȃ)
ekspr. trmoglav človek: s takim ravnanjem se vzgajajo trmoglavci

SSKJ²

trmogláviti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. z besedami, dejanji kazati trmoglavost, trmo: otrok trmoglavi; nekaj časa je še trmoglavil, potem pa popustil / trmoglavil je, naj se mu opraviči; šel bom, je trmoglavil vztrajal pri svojem mnenju

SSKJ²

trmoglávka -e ž (ȃ)
ekspr. trmoglava ženska: neukrotljiva trmoglavka

SSKJ²

trmoglávljenje -a s (á)
glagolnik od trmoglaviti: s trmoglavljenjem ni nič dosegel; nesmiselno trmoglavljenje

SSKJ²

trmoglávost -i ž (ā)
lastnost trmoglavega človeka: zaradi trmoglavosti ni hotel poklicati zdravnika; brezobzirna, nesmiselna trmoglavost; samovoljnost in trmoglavost

SSKJ²

tŕn -a m (ŕ)
1. koničast izrastek
a) pri lesnatih rastlinah: odstraniti trne s stebla; deblo in veje so porasli s trni; dolgi, kratki, ostri trni; trni in bodice / trn vrtnice ga je ranil, zbodel; izdreti, izpuliti komu trn iz prsta
b) na telesu nekaterih živali: riba s trni na plavutih
// temu podobna izboklina na čem: natakniti si boksar z velikimi trni; prstan s kovinskim trnom
2. teh. stožčasto orodje ali stožčasta os: vpeti trn v primež; pritrditi brusilni kolut na trn
3. ekspr., s prilastkom kar povzroča duševno trpljenje: trn ljubosumnosti, zavisti
● ekspr. v duši, srcu mu tiči trn nekaj mu povzroča duševno trpljenje; ekspr. tukaj raste sam trn samo trnje; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. vsa je na trnih, ker ga še ni vznemirjena, nestrpna; pasna zaponka s trnom z delom, ki se vtakne v luknjico na drugem koncu pasu; zmlada se trn ostri človeka je treba začeti vzgajati že v mladosti
♦ anat. trn koničast odrastek na zadnji strani vretenca; bot. listni, stebelni trn; beli trn trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in rdečimi koščičastimi plodovi; glog; črni trn trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi, Prunus spinosa; kristusov trn trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti; bodčec; pasji trn trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi; čistilna krhlika; vrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha

SSKJ²

trnáč -a m (á)
agr. priprava za mešanje usirjenega mleka: trnač in sirarska harfa

SSKJ²

tŕnast -a -o prid. (ŕ)
1. ki ima trne: trnasti listi; trnasto grmovje / kuščar s trnastim repom
2. podoben trnu: trnast izrastek

SSKJ²

trnàt -áta -o tudi tŕnat -a -o prid. (ȁ ā; ȓ)
ki ima trne: trnat grm; trnato steblo
♦ bot. trnati bodič bodič, pri katerem imajo listni peclji pri dnu tridelne bodice, Xanthium spinosum

SSKJ²

tŕnek -nka m (ȓ)
kaveljček z ostjo za lovljenje rib, ki se priveže na vrvico: trnek se ribi zapiči, zasadi v grlo; izdreti trnek; natakniti vabo na trnek; trnek z zalustjo / vreči trnek (v vodo); loviti ribe na trnek
● pog., ekspr. ribiči so ves dan namakali trnke lovili (ribe); ekspr. nastaviti, vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; ekspr. prijeti, zagrabiti za trnek podleči zvijači
♦ anat. koničast odrastek na zadnji strani vretenca; trn

SSKJ²

trnìč -íča m (ȉ í)
etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski: fant ji je podaril trnič

SSKJ²

trníčje -a s (ȋ)
trnovi grmi, zlasti manjši: kuščarji so se poskrili v trničje; nizko trničje

SSKJ²

trníka -e ž (í) nar.
1. črni trn: košata trnika s črnimi jagodami
2. trnje: robidovje in druga trnika

SSKJ²

trnína -e ž (í)
nar. črni trn: s trnino in šipkom obrasel ribnik / nabirati trnine trnulje

SSKJ²

trnjáča -e ž (á)
na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse: nadeti psu trnjačo

SSKJ²

tŕnjast -a -o prid. (ŕ)
1. porasel s trnjem: trnjast svet; trnjasta gmajna
2. trnast: trnjasti akacijevi koli; trnjasto grmičevje

SSKJ²

tŕnje -a s (ŕ)
trnovi grmi, trnove veje: tod raste samo trnje; posekati trnje; ograditi kaj s trnjem; ostro, strupeno trnje / venec iz trnja / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// več trnov, trni: opraskan od trnja; veje so polne trnja
● ekspr. njene besede so bile trnje govorila je zbadljivo; ekspr. biti (ves) na trnju vznemirjen, nestrpen; ekspr. njegova pot je posuta s trnjem v življenju, pri delu ima dosti težav; prve dni so preživeli kakor na trnju so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno

SSKJ²

trnjev ipd. gl. trnov ipd.

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tŕnkar -ja m (ȓ)
rib. ribič, ki lovi ribe na trnek: trnkarji in mrežarji

SSKJ²

trnkáriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na trnek: iti trnkarit

SSKJ²

trnkárjenje -a s (á)
glagolnik od trnkariti: dobiti dovoljenje za trnkarjenje

SSKJ²

tŕnkov -a -o (ȓ)
pridevnik od trnek: trnkov kaveljček

SSKJ²

trnóljica -e ž (ọ̄)
nar. črni trn: trnoljica in glog

SSKJ²

trnorép in trnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ki ima na repu trnom podobne izrastke: trnorepi kuščarji

SSKJ²

trnóselj -slja m (ọ́)
nar. cibora: za hišo raste trnoselj

SSKJ²

trnóska -e ž (ọ̑)
nar. cibora: Glej naše slive trnoske, zrele so, zrele, tebe so čakale, tebi zorele (M. Kranjec)

SSKJ²

tŕnov in tŕnjev -a -o prid. (ŕ)
1. ki ima trne: trnov grm; trnova vejica
2. ki je iz trnja: trnov venec; trnova ograja / trnova gošča
3. ekspr. hud, težek: imeti trnovo mladost; trnovo življenje / trnova pot naših umetnikov težko življenje
♦ rel. trnova krona; zool. trnova kamenica velika ploščata morska riba s trni na hrbtu in dolgem, ozkem repu, Raja clavata

SSKJ²

tŕnovje -a s (ŕ)
nar. trnje: z gabrovjem in trnovjem porasli bregovi

SSKJ²

tŕnovka in tŕnjevka -e ž (ŕ)
trnova palica: groziti s trnovko; bodeča trnovka
♦ zool. trnova kamenica

SSKJ²

trnúlja -e ž (ú)
plod črnega trna: jesti trnulje; marmelada iz trnulj

SSKJ²

tro... ali tró... in tro... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na število tri: trodelen, trokrilnik, tromeja

SSKJ²

tróba -e ž (ọ́)
preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti si trobo iz lubja; otroške trobe; trobi podoben cvet
// kar je po obliki temu podobno: z rokami je napravil trobo pred usti / troba starega gramofona; vodna troba vodni vrtinec / knjiž. dati signal s trobo s hupo
● nar. držati, narediti trobo kazati, pokazati jezo, nejevoljo z naprej potisnjenimi ustnicami
♦ vrtn. jasminova troba okrasna vzpenjavka s pernatimi listi in velikimi zvončastimi oranžnimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Campsis radicans

SSKJ²

trobáč -a m (á)
1. kdor igra, trobi na trobo: trobač na stolpu je zatrobil
2. zastar. trobentač: pihalci in trobači

SSKJ²

tróbar -ja m (ọ̑)
1. kdor igra, trobi na trobo: graščinski trobar
2. zastar. trobentač: bataljonski trobar je glasno zatrobil

SSKJ²

tróbárven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je treh barv: trobarvni trak; trobarvna grafika / trobarvni gonič gonič rjave barve s črno zgornjo dlako po hrbtu, trupu in z belimi lisami po vratu, šapah in na konici repa

SSKJ²

tróbárvnica -e ž (ọ̑-ȃ)
knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobarvnico; slovenska trobarvnica
// trak z barvami te zastave: s trobarvnico ovit šopek

SSKJ²

tróbast -a -o prid. (ọ́)
1. podoben trobi: trobast cvet; pes s trobastim gobčkom
2. ekspr. ki ima naprej štrleče ustnice: trobasta ženska / trobasta usta

SSKJ²

tróbčar -ja m (ọ̑)
nav. mn., zool. sesalci, pri katerih se nos in zgornja ustna razvijeta v dolg mišičnat organ, Proboscidea: trobčarji in kopitarji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tróbec -bca m (ọ̄)
1. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je s trobcem dvignil deblo
2. zastar. trobentač: sprevod trobcev

SSKJ²

trobelíka -e ž (í)
bot. strupena rastlina z debelo koreniko, trojnatimi listi in belimi cveti, Cicuta: zastrupiti se s trobeliko / velika trobelika

SSKJ²

trobelíkovec -vca m (í)
strup iz trobelike: zastrupiti se s trobelikovcem

SSKJ²

trobénta -e ž (ẹ̑)
glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi: trobente trobijo in bobni ropotajo; igrati (na) trobento; glas trobente / vojaška trobenta
// kar je temu podobno: naredil si je trobento iz lubja; trobenta cveta
● jerihonske trobente po bibliji ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; pog. biti prva trobenta v orkestru prvi, vodilni trobentač
♦ bot. črna trobenta užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve, Craterellus cornucopioides; glasb. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok

SSKJ²

trobentáč -a m (á)
kdor igra (na) trobento: trobentač trobi; poslušali so izvrstnega trobentača / bataljonski trobentač je zatrobil zbor

SSKJ²

trobéntanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od trobentati: poslušati trobentanje / trobentanje o uspehih

SSKJ²

trobéntar -ja m (ẹ̑)
trobentač: koncert znanega trobentarja

SSKJ²

trobéntarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica

SSKJ²

trobéntast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben trobenti: trobentast cvet; trobentasta cev
● ekspr. govoriti s trobentastim glasom močnim, donečim

SSKJ²

trobentáški -a -o (á)
pridevnik od trobentač: trobentaška točka sporeda

SSKJ²

trobéntati -am nedov. (ẹ̑)
1. igrati (na) trobento: trobentač trobenta
2. ekspr. glasno, doneče se usekovati: ves dan že smrka in trobenta / trobentati z nosom
3. preh., slabš. glasno, vsiljivo govoriti, pripovedovati: o svojih uspehih trobenta po vsem mestu / nehajte že trobentati neumnosti

trobentajóč

-a -e:

trobentajoč glas

SSKJ²

trobénten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od trobenta: trobentni solo

SSKJ²

trobéntica -e ž (ẹ̑)
1. manjšalnica od trobenta: otrok je zatrobil na trobentico
2. rastlina s pritličnimi listi in pecljatimi rumenimi cveti: v bregu cvetijo trobentice; nabirati zvončke in trobentice

SSKJ²

trobéntičast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben trobentici: trobentičast cvet

SSKJ²

trobezljáč -a [trobəzljač in trobezljač] m (á)
slabš. kdor nepremišljeno govori, pripoveduje: dovolj mi je tega trobezljača

SSKJ²

trobezljánje -a [trobəzljanje in trobezljanje] s (ȃ)
glagolnik od trobezljati: težko prenašamo njihovo trobezljanje / neumno trobezljanje

SSKJ²

trobezljáti -ám [trobəzljati in trobezljati] nedov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati: ne zaupaj mu, on rad trobezlja; ne trobezljaj preveč / trobezljati neumnosti
// govoriti, pripovedovati: o tem so trobezljali po vsej vasi

SSKJ²

trobílce -a s (ī)
manjšalnica od trobilo: otroško trobilce
● slabš. bil je urednik nekega strankarskega trobilca glasila, časopisa

SSKJ²

trobílec -lca [trobilca in trobiu̯ca] m (ȋ)
kdor igra na trobilo: dirigent je na novo razmestil trobilce v orkestru; trobilci in pihalci / trobilec na rog

SSKJ²

trobílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel
♦ glasb. trobilni kvintet

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trobílo -a s (í)
1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem skozi napete, ustrezno oblikovane ustnice: igrati na trobilo; zvoki trobil / trobila v orkestru so odlična trobilci
2. lijakasta priprava za okrepitev glasu, zvoka: nastaviti trobilo na usta; trobilo iz lepenke / z dlanmi narediti trobilo pred usti
3. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: vozniki so pritiskali na trobila; trobilo avtomobila
4. slabš. kdor kaj glasno, vsiljivo širi, razširja: imajo ga za svoje trobilo / junak romana je trobilo avtorjevih idej
● slabš. urednik strankarskega trobila glasila, časopisa

SSKJ²

trobíti in tróbiti -im nedov. (ī ọ́)
1. igrati na trobilo: zna peti, gosti in trobiti / trobiti na trobento
// dajati zvočne signale s trobilom: lovec, pastir trobi; trobiti na rog / preh.: trobentač trobi zbor, umik; brezoseb. trobilo je konec alarma
♦ lov. trobiti halali dajati znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena
2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročati močne, doneče glasove: naučiti se trobiti; trobiti s trobento; glasno trobiti / trobiti na rog, v rog
3. dajati močne, doneče glasove: parnik trobi / rogovi, trobente trobijo
// oglašati se s takimi glasovi: slon trobi
4. dajati signale s hupo: nasproti vozeči vozniki so mu trobili / avtomobili so trobili vsevprek
5. preh., slabš. glasno, vsiljivo širiti, razširjati: trobiti laži; tega ni treba trobiti po mestu; ne verjemi vsemu, kar trobi propaganda
// kar naprej govoriti, ponavljati: nehajte že trobiti eno in isto; od vseh strani nam trobijo, naj potrpimo
● ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati

trobèč

-éča -e:

trobeči lovci

trobeča godba

SSKJ²

tróbka -e ž (ọ̄)
knjiž. hupa: dajati znake s trobko

SSKJ²

tróblja -e ž (ọ̑)
1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: trobiti na trobljo; glas troblje; troblje in piščali / otroška troblja
// kar je po obliki temu podobno: z dlanmi je napravil trobljo pred usti; zviti časopis v trobljo / starinski gramofon s trobljo
2. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: dati znak s trobljo; avtomobilska troblja
♦ med. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; zool. troblja velik morski polž z močno, stožčasto hišico, Charonia lampas

SSKJ²

trobljáj -a m (ȃ)
posamezen glas pri trobljenju: trije trobljaji lovskega roga so naznanili konec lova; glasen, zategel trobljaj

SSKJ²

tróbljenje -a s (ọ́)
glagolnik od trobiti: poslušati piskanje in trobljenje / trobljenje na rog, v rog / trobljenje parnika / slonovo trobljenje / voznik je z glasnim trobljenjem opozarjal pešce

SSKJ²

tróbòj -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) šport.
1. tekmovanje treh posameznikov ali moštev: prirediti troboj; zmagati v troboju / atletski, šahovski troboj
2. v zvezi olimpijski troboj do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom: zmagati v olimpijskem troboju

SSKJ²

tróbójen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
zastar. tribarven: trobojna zastava

SSKJ²

trobójnica -e ž (ọ̑)
knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobojnico; francoska trobojnica; trobojnica z rdečo zvezdo

SSKJ²

trobuzljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. nespametno, nepremišljeno govoriti: kaj trobuzljate o stvareh, o katerih nič ne veste

SSKJ²

trócéven -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima tri cevi: trocevna puška

SSKJ²

trócévka -e ž (ọ̑-ẹ̑)
puška s tremi cevmi: streljati s trocevko / lovska trocevka

SSKJ²

trockíst -a m (ȋ)
pristaš trockizma: ideje, nazori trockistov

SSKJ²

trockístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na trockiste ali trockizem: trockistični časopis / trockistični nazori

SSKJ²

trockízem -zma m (ī)
politična smer zlasti v sovjetskem delavskem gibanju, kot jo je razvijal in zastopal Trocki po Leninovi smrti: pristaši trockizma

SSKJ²

tród -a m (ọ̑)
vet. izpad maternice po porodu pri kravi: pri otelitvi je prišlo do troda

SSKJ²

tródejánka -e ž (ọ̑-ȃ)
gled. tridejanka: uprizoriti trodejanko

SSKJ²

tródélen -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima tri dele: trodelna žimnica; skladba je trodelna / trodelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; trodelno okno

SSKJ²

tródélnost -i ž (ọ̑-ẹ̑)
lastnost, značilnost trodelnega: trodelnost kompozicije

SSKJ²

tródimenzionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
tridimenzionalen: predmeti so trodimenzionalni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tródimenzionálnost -i ž (ọ̑-ȃ)
tridimenzionalnost: trodimenzionalnost prostora / naslikano telo ima videz trodimenzionalnosti

SSKJ²

tróedín -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
knjiž. ki je iz treh enot, delov in hkrati enoten, nedeljiv: troedina celota / troedini ideal resnice, dobrote in lepote / troedina država
♦ rel. troedini Bog tri božje osebe kot en sam Bog; zgod. troedina kraljevina kraljevina, ki naj bi po hrvaškem političnem programu po letu 1848 združevala Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo

SSKJ²

trófázen -zna -o prid. (ọ̑-á)
elektr. trifazen: trofazni tok / trofazni motor

SSKJ²

trofêja -e ž (ȇ)
1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage: v sprevodu so nosili zastave, orožje in druge trofeje; trofeje pri prvotnih ljudstvih / vojne trofeje
// uplenjena divjad ali kak njen značilni del: v lovski sobi imajo razstavljene trofeje / lovska trofeja
2. kar se da, izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek navadno na športnem tekmovanju: v omari je imel spravljene pokale, medalje in druge trofeje; boriti, potegovati se za trofejo; osvojiti trofejo / športne trofeje

SSKJ²

trofêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na trofejo: trofejni predmet; stara trofejna puška / trofejno rogovje

SSKJ²

trófičen -čna -o prid. (ọ́)
med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec

SSKJ²

tróglásen -sna -o prid. (ọ̑-ā)
glasb. komponiran za tri glasove: troglasne pesmi / troglasni zbor

tróglásno

prisl.:

troglasno peti

SSKJ²

tróglásje -a s (ọ̑-ȃ)
glasb. glasbeni stavek za tri glasove: dvoglasje in troglasje

SSKJ²

tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake

SSKJ²

troglodít -a m (ȋ)
1. človek, ki prebiva v jamah, votlinah: jamska bivališča trogloditov; prazgodovinski trogloditi
2. knjiž., ekspr. grob, neizobražen človek: ta človek je pravi troglodit

SSKJ²

troglodítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na troglodite: trogloditska bivališča / trogloditsko življenje

SSKJ²

trôha -e ž (ó)
ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: daj mi troho kruha / troha poguma, upanja / v njem ni niti za troho usmiljenja
// v prislovni rabi malo, nekoliko: troho ga ima, da bi odšel; na vse se troho razume; niti za troho se ni ustrašil
● zastar. troha se mu je zadrla v prst iver; ekspr. niti trohe si ne da dopovedati prav nič; ekspr. te besede so do trohe resnične popolnoma

SSKJ²

trohêj -a m (ȇ)
lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom: troheji z anakruzo; verz s trohejem v zadnji stopici

SSKJ²

trohêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na trohej: romanca v trohejskem osmercu; trohejski ritem / trohejska stopica

SSKJ²

trôhel -hla -o [trohəu̯] prid. (ó)
star. trhel: trohel les; trohlo deblo

SSKJ²

trôhica -e ž (ó)
manjšalnica od troha: porabila je zadnjo trohico moke / niti trohice prahu ni na policah prav nič / vlili so jim trohico upanja / trohico vplivati na kaj
● ekspr. niti trohice nismo razumeli prav nič

SSKJ²

trohljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) trohni: trohljiv les; trohljivo truplo / trohljiv vonj

SSKJ²

trohljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost trohljivega: trohljivost lesa

SSKJ²

trohnênje -a s (é)
glagolnik od trohneti: trohnenje lesa; trohnenje trupla v grobu; gnitje in trohnenje

SSKJ²

trohnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
razkrajati se, razpadati zlasti zaradi delovanja vlage: les trohni; truplo trohni v grobu; gniti in trohneti
● slabš. že leta trohni v tem kraju živi v nedejavnosti, negibnosti
♦ biol. razkrajati se zaradi delovanja mikroorganizmov ob primerni vlagi in toploti

trohnèč

-éča -e:

trohneč les

trohneče listje

trohneča trupla

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trohnív -a -o prid. (ī í)
star. trohljiv: trohniv les; trohnivo telo / trohniv štor trhel

SSKJ²

trohnôba -e ž (ó)
razkroj, razpad organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: trohnoba lesa / gozdna trohnoba / trohnoba je načela mlin
♦ gozd. lesna glivična bolezen, pri kateri se les razkraja, rjava trohnoba glivična bolezen zlasti iglavcev, pri kateri se les rjavo obarva
// kar nastane s trohnenjem: odstraniti trohnobo; duh po trohnobi

SSKJ²

trohnôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na trohnobo ali trohnenje: trohnobni proces / trohnoben vonj / trohnobna klet / trohnoben štor trhel

SSKJ²

tróimén -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
knjiž. ki ima tri (različna) imena: troimena reka
♦ polit. troimeni narod v stari Jugoslaviji, po pojmovanju nekaterih političnih skupin narod, ki ga sestavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci

SSKJ²

tróinpôlsôben -bna -o [troinpou̯sobən] prid. (ọ̑-ȏ-ō)
v zvezi troinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe in kabinet: kupiti troinpolsobno stanovanje

SSKJ²

trój -a -e štev. (ọ̑)
1. ki je treh vrst: pri njem so bili troji delavci: zidarji, pleskarji in tesarji; v tej gostilni točijo troje vino
2. pri množinskih samostalnikih izraža število tri: raztrgal je troje hlače; do zdaj je tekmoval s trojimi smučmi

SSKJ²

trojáča -e ž (á)
nekdaj avstrijski novec za tri solde, krajcarje ali vinarje: plačati s trojačo; srebrna trojača

SSKJ²

trójádrnica -e ž (ọ̑-ȃ)
ladja s tremi jadri: pluti s trojadrnico

SSKJ²

troják -a m (á)
teh. priprava, ki omogoča razdelitev pretoka gasilnih sredstev v tri cevovode: razviti cev od črpalke do trojaka; ventili trojaka

SSKJ²

trójámbornica -e ž (ọ̑-ā)
ladja s tremi jambori: trojambornica plove mimo otoka

SSKJ²

trójámbornik -a m (ọ̑-ȃ)
trojambornica: vkrcati se na trojambornik

SSKJ²

trojánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Trojo: trojansko prebivalstvo / trojanska zgodovina
● knjiž. trojanski konj kar s prevaro, zvijačo pride v kaj, da to od znotraj oslabi, uniči

SSKJ²

trójček -čka m (ọ̄)
združenje, skupina treh členov: glasbeno-pevski trojček; gospodarski trojček; sejemski, trgovski trojček / koalicijski, opozicijski, vladni trojček; levi trojček koalicija treh levih strank; levosredinski trojček; pomladni trojček koalicija treh pomladnih strank / priložnost za osvojitev trojčka – naslova državnega, pokalnega in evropskega prvaka / (storitev) trojček hkratni dostop do interneta, telefonije in določenega nabora televizijskih programov v enem paketu pri enem ponudniku, navadno po nižji ceni kot posamič
// nav. mn. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok: rodila je trojčke; družine s trojčki; posteljica za trojčke; dvojčki in trojčki
♦ min. skupina treh med seboj pravilno zraščenih kristalov; rib. trnek s tremi ostmi; šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec po obratu, ki mu sledi lok nazaj, odskoči, naredi v zraku obrat okoli osi in doskoči na drugo nogo v lok nazaj

SSKJ²

tróje -ih tudi -- štev. (ọ̑)
skupina treh enot
a) pri množinskih samostalnikih: troje grabelj, vil; iti skozi troje vrat / kupiti troje škornje tri pare
b) pri drugih samostalnikih: troje prijateljev; troje oken tri okna / troje ti moram povedati tri stvari
// skupina treh različnih enot: redili so troje živali: kravo, prašiča in kokoši / troje je mogoče: ali so ga ujeli ali je ušel ali se je kje skril; prisl.: vsega je imela po troje; večerjati v troje
♦ alp. naveza v troje trije, navezani na isti vrvi

SSKJ²

trójec -jca m (ọ̑) šport.
tekmovalni čoln za tri veslače: napadalni trojec; vodilni trojec; trojec brez krmarja / igralski trojec trije igralci kot skupina; kitarski trojec trio

SSKJ²

trójen -jna -o prid. (ọ̑)
1. trikrat tolikšen: vrniti trojno mero; opraviti trojno delo
// ki je iz treh delov, enot: prebiti se skozi trojni sovražnikov obroč; trojna plast; trojno ogledalo
2. ki je treh vrst: pri hiši so trojni otroci; trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje
♦ kem. trojna vez kemična vez med dvema atomoma, ki jo tvorijo trije elektronski pari; šport. trojni položaj strelska disciplina, pri kateri se strelja iz stoječega, ležečega in klečečega položaja; zgod. trojni pakt zveza Nemčije, Italije in Japonske, ustanovljena 27. septembra 1940 v Berlinu

SSKJ²

trójezíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ)
1. napisan v treh jezikih: trojezični napisi / trojezični slovar
2. ki zna in redno uporablja tri jezike: prebivalci obmejnega območja so trojezični / trojezične šole
♦ rel. trojezična zmota v 8. in 9. stoletju prepričanje, da se sme opravljati bogoslužje samo v hebrejskem, grškem ali latinskem jeziku

SSKJ²

trojíca tudi trójica -e ž (í; ọ̑)
1. skupina treh oseb: vesela trojica je zapela; postali so nerazdružljiva trojica / od skupine se je ločila trojica mož
// skupina treh enot: ti pojmi tvorijo trojico; trojica dreves
2. rel., v zvezi sveta Trojica Oče, Sin in sveti Duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog: verovati v sveto [sv.] Trojico; dogma o sveti Trojici / cerkev svete Trojice
♦ mat. trojica skupina treh elementov; pravn. senat trojice senat, sestavljen iz treh sodnikov

SSKJ²

trojíški -a -o prid. (ȋ)
mat. ki ima za osnovo število tri: trojiški številski sestav

SSKJ²

trójka -e ž (ọ̑)
1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka tri
● pog. izpuliti trojko podočnik
2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v angleščini ima trojko
3. skupina treh oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: najboljša trojka je bila nagrajena; združevati se v dvojke in trojke / publ. bruseljska trojka Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija, ki z državo članico sklenejo sporazum o načinu reševanja njenih finančnih težav
4. v ruskem okolju vprega s tremi konji: peljati se s trojko; hitre trojke / prodati trojko / ruska trojka
5. skupina treh izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki
6. igralna karta s tremi znaki: križeva trojka
♦ alp. plezalna tura tretje težavnostne stopnje; etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, znan v Prekmurju in na vzhodnem Štajerskem; igr. napovedana vrednost pri igri na karte glede na moč igralčevih kart; šport. element umetnostnega drsanja, pri katerem naredi drsalec v vrhu vsakega kroga obrat za 180° proti središču kroga

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trójnat -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz treh delov, enot: trojnata nit
♦ bot. trojnati list

SSKJ²

trójnik -a m (ọ̑)
tretji izvod, tretji primerek originalne listine ali predmeta: trojnik računa / izdati potrdilo v trojniku v treh izvodih

SSKJ²

trójnost -i ž (ọ̑)
obstajanje treh enakovrednih, enako pomembnih sestavin: govoril je o trojnosti nalog inštituta / trojnost izrazov za prevzeto besedo kaže njeno pomensko ohlapnost

SSKJ²

trójstvo -a s (ọ̑) knjiž.
1. skupina treh izrazov, pojmov: razvijati šolstvo v skladu s trojstvom družba, ekonomika in kultura
2. trojnost: trojstvo nalog

SSKJ²

trokár -ja m (ȃ)
med., vet. priprava iz cevke in votle igle s trirobo konico zlasti za odvzemanje telesnih tekočin iz telesnih votlin: prebosti napeto črevo živali s trokarjem / punkcija jeter s trokarjem

SSKJ²

trókolésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima tri kolesa: trokolesna vozila

SSKJ²

trókoló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑)
tovorno vozilo s tremi kolesi: voznik trokolesa / motorno, nožno trokolo
// otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trokolesom

SSKJ²

trókrílen -lna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki ima tri krila: trokrilna omara

SSKJ²

trókŕp -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄)
bot. ki je iz treh krp, delov: trokrpi listi / trokrpi javor javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum

SSKJ²

trókŕpar -ja m (ọ̑-ȓ)
nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit: fosili trokrparjev

SSKJ²

tról -a m (ọ̑)
1. v germanski mitologiji škratu ali velikanu podobno bitje: jamski trol; lovci na zlobne trole; palčki, škratje in troli
2. rač. žarg. kdor v spletnih klepetalnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastranitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora: v klepetalnici je bilo veliko trolov; polpismeni forumski troli

SSKJ²

tróla1 -e ž (ọ̑)
1. elektr. žarg. trolejbusni tokovni odjemnik: izklopiti trolo
2. pog. trolejbus: čakati na trolo

SSKJ²

tróla2 -e ž (ọ̑)
slabš. neumna, nespametna ženska: ta trola nič ne razume

SSKJ²

tróládijski -a -o prid. (ọ̑-ā)
um. triladijski: troladijska cerkev, stavba

SSKJ²

trólejbus -a m (ọ̑)
avtobusu podobno električno vozilo za mestni promet: peljati se s trolejbusom; voznik trolejbusa

SSKJ²

trólejbusen -sna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na trolejbus: trolejbusni promet / trolejbusna postaja; trolejbusna proga
♦ elektr. troljebusni tokovni odjemnik

SSKJ²

trólíst -a m (ọ̑-ȋ)
knjiž. list, sestavljen iz treh lističev: deteljni, hrastovi trolisti
♦ um. trilist

SSKJ²

trólísten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki ima tri liste: trolistni okrasek
♦ um. trolistno krogovičje trilistno krogovičje

SSKJ²

trómba -e ž (ọ̑)
1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo
// kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo
♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad morjem, navadno s pokončno osjo
2. star. trobenta: igrati na trombo / vojaška tromba je zatrobila budnico
// trobljenje: zaslišal se je žvižg sprevodnika in tromba vlakovodje; tromba ob budnici, za budnico

SSKJ²

trómbast -a -o prid. (ọ̑)
podoben trombi: trombast vodni vrtinec; trombasta cev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tromblón -a m (ọ̑)
voj. cevast nastavek za na konec puškine cevi, na katerega se pritrdi tromblonska mina: pritrditi tromblon
// voj. žarg. tromblonska mina: izstreliti tromblon

SSKJ²

tromblónka -e ž (ọ̑)
voj. žarg. tromblonska mina: ranili so ga drobci tromblonke

SSKJ²

tromblónski -a -o prid. (ọ̑)
voj., v zvezah: tromblonski naboj naboj, s katerim se izstreli tromblonska mina; tromblonska mina mina, ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo

SSKJ²

trombocít -a m (ȋ)
nav. mn., biol. brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi, krvna ploščica: ugotavljati število trombocitov v kubičnem centimetru krvi

SSKJ²

trombón -a m (ọ̑)
glasb. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom; pozavna: igrati trombon

SSKJ²

tromboníst -a m (ȋ)
glasb. kdor igra trombon; pozavnist: trombonist simfoničnega orkestra

SSKJ²

trombóza -e ž (ọ̑)
med. strjevanje krvi v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu: zdraviti trombozo; zboleti za trombozo

SSKJ²

trombozírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. žarg. zamašiti se zaradi tromboze: žila je trombozirala

trombozíran

-a -o:

trombozirane žile

SSKJ²

trómbus -a m (ọ̑)
med. krvni strdek, ki nastane v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu: trombus je zamašil arterijo

SSKJ²

trómêja -e ž (ọ̑-é)
stikališče treh mej: približevati se tromeji / tromeja med Slovenijo, Italijo in Avstrijo / tromeja parcel

SSKJ²

trómésečen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
trimesečen: tromesečni načrt

SSKJ²

trómésečje -a s (ọ̑-ẹ̑)
trimesečje: povečanje proizvodnje v zadnjem tromesečju

SSKJ²

trómésečnik -a m (ọ̑-ẹ̑)
vsake tri mesece izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: izdajati tromesečnik

SSKJ²

trómésten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
mat. trimesten: tromestno število

SSKJ²

trómostôvje -a s (ọ̑-ȏ)
most iz treh med seboj povezanih mostov: srečati se na tromostovju; gradnja tromostovja / Tromostovje v Ljubljani

SSKJ²

trómotóren -rna -o prid. (ọ̑-ọ̄)
trimotoren: tromotorno letalo

SSKJ²

trompéta -e ž (ẹ̑)
nižje pog. trobenta: igrati (na) trompeto; hrup bobnov in trompet

SSKJ²

trompetíst -a m (ȋ)
nižje pog. trobentač: trompetist v orkestru

SSKJ²

trón -a m (ọ̑)
nižje pog. prestol: kralj sedi na tronu; tron z baldahinom / vladarski tron
● star. stopiti pred božji tron umreti

SSKJ²

trónadstrópen -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
trinadstropen: tronadstropna hiša

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tróníten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ)
triniten: tronitni šiv

SSKJ²

trónítnik -a m (ọ̑-ȋ)
nekdaj trinitnik: suknjič, vreča iz tronitnika

SSKJ²

trónóg1 -a m (ọ̑-ọ̑)
knjiž. trinožnik: sedeti na tronogu

SSKJ²

trónóg2 -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄)
trinog3: tronogi opornik

SSKJ²

trónóžen -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄)
trinožen: tronožni stolček

SSKJ²

tróók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄)
triok: trooki velikani

SSKJ²

tróósen -sna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
teh. triosen: troosno vozilo

SSKJ²

tróp1 -a m (ọ̑)
agr. trdi deli grozdnih jagod v drozgi: mošt vre na tropu

SSKJ²

tróp2 tudi trópus -a m (ọ̑)
nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar: raziskovati trope

SSKJ²

tròp3 trôpa m (ȍ ó)
skupina živali iste vrste, navadno manjša: trop koz, ovc; po ulici se je podil trop psov / pastir žene trop na pašo / volkovi se zbirajo v trope; pasti se v tropih; gamsi živijo v tropih
// ekspr., navadno s prilastkom skupina ljudi: trop jezdecev, otrok; bližal se je trop napadalcev / stali so v tropih

SSKJ²

trôpa -e ž (ó)
trop3, skupina: tropa gamsov, psov / pastir žene tropo na pašo / živali so se družile v trope / tropa fantov / cela tropa jih je prišla

SSKJ²

tróperésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
triperesen: troperesna deteljica

SSKJ²

trópi -ov m mn. (ọ̑)
geogr. območje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: odpotovati v trope; raziskovati rastlinstvo in živalstvo tropov

SSKJ²

trôpica -e ž (ó)
manjšalnica od tropa: tropica gamsov / tropica otrok

SSKJ²

trôpič -a tudi tropìč tudi trôpič -íča m (ȏ; ȉ í; ó í)
manjšalnica od trop, skupina: tropič ovc / srnjad živi v tropičih

SSKJ²

trópičen -čna -o prid. (ọ́)
tropski: tropične pokrajine; tropična morja / tropično podnebje; tropično rastlinstvo

SSKJ²

trópíčje -a s (ọ̑-ȋ)
knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: napisati tropičje; v pismu je bilo polno tropičij in klicajev

SSKJ²

tropikál tudi trópikal -a m (ȃ; ọ̑)
tekst. lahka, redka volnena tkanina v platneni vezavi: poletna obleka iz tropikala

SSKJ²

tropína -e ž (í) nav. mn.
1. kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen: kuhati žganje iz tropin; bučne, sončnične tropine; grozdne, sadne tropine / vinske tropine
♦ agr. oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično iztisnilo olje
2. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla: zabeliti žgance s tropinami / maslene tropine

SSKJ²

tropínast -a -o prid. (í)
podoben tropinam: tropinasta zmes

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tropínec -nca m (ȋ)
nar. tropinovec: popil je kozarček tropinca

SSKJ²

tropínica -e ž (í)
manjšalnica od tropina 2: zabeliti žgance s tropinicami

SSKJ²

tropínka -e ž (ȋ)
nar. zahodno repa, kisana v grozdnih tropinah: na pladenj je naložila tropinko in klobase / repa tropinka

SSKJ²

tropínovec -vca m (í)
žganje iz grozdnih tropin: kuhati tropinovec; požirek domačega tropinovca

SSKJ²

tropínovica -e ž (í)
nar. tropinovec: piti tropinovico

SSKJ²

tropínovka -e ž (í)
nar. tropinovec: ponudil jim je kozarček tropinovke

SSKJ²

tropínski -a -o prid. (ȋ)
ki je iz tropin: tropinsko žganje
● nar. tropinsko vino delanec

SSKJ²

tropízem -zma m (ī)
biol. pojav, da rastline in nekatere pritrjene nižje živali rastejo, se obračajo v smeri, iz katere prihaja dražljaj, ali stran od nje: proučevati tropizem / negativni, pozitivni tropizem

SSKJ²

trópóljen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
agr. tripoljen: tropoljno gospodarstvo

SSKJ²

trópóljski tudi trópôljski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑; ọ̑-ó)
agr. tripoljen: tropoljsko gospodarstvo

SSKJ²

trôpoma prisl. (ō)
knjiž. v tropih: pozimi so se volkovi tropoma približevali naseljem / ljudje so tropoma hiteli na trg v velikem številu

SSKJ²

tropopávza -e ž (ȃ)
meteor. del atmosfere med troposfero in stratosfero: nevihtni oblaki se lahko razvijejo vse do višine tropopavze; vetrovi pod tropopavzo

SSKJ²

troposfêra -e ž (ȇ)
meteor. najnižji del atmosfere, v katerem nastajajo vremenski pojavi: raziskovati troposfero

SSKJ²

trópósteljen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
triposteljen: troposteljna soba

SSKJ²

trópotézen -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
šah. tripotezen: tropotezni problem

SSKJ²

trópŕst -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄)
triprst: troprsti invalid / troprste delovne rokavice

SSKJ²

trópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na območje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: tropski gozdovi; tropske puščave; tropska morja / tropski les; tropski sadež; tropske bolezni; tropske rastline; tropsko deževje; tropsko podnebje / tropska čelada, obleka
● ekspr. v mestu je vladala tropska vročina zelo velika
♦ astron. tropsko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; geogr. tropski pas območje z vročim podnebjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom; med. tropska malarija malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; meteor. tropski ciklon območje zelo nizkega zračnega pritiska na tropskem območju, ki ga navadno spremlja vihar; izredno močen vrtinčast tropski vihar; zool. tropske ribe ribe, ki živijo v vodah tropskega pasu

SSKJ²

tropus gl. trop2
figura

SSKJ²

trórámen -mna -o prid. (ọ̑-ȃ)
triramen: troramni svečnik / troramne stopnice

SSKJ²

trórazséžen -žna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄)
trirazsežen: telesa so trorazsežna

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tróréd -a m (ọ̑-ẹ̑)
tristop: korakati v troredih

SSKJ²

trórézen -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̄ ọ̑-ẹ̑)
ki ima rezilo na treh straneh: trorezna priprava; trorezno orožje

SSKJ²

tróréznik -a m (ọ̑-ẹ̑)
tisk. knjigoveški stroj, ki obrezuje knjige, papir na treh straneh hkrati:

SSKJ²

trórób -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄)
trirob2: trorobo steblo

SSKJ²

trós -a m (ọ̑)
1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi
2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros

SSKJ²

trosàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki ima trose: trosava rastlina

SSKJ²

tróséd in trósèd -éda m (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́)
obrt. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen: v dnevni sobi imajo trosed

SSKJ²

trósek -ska m (ọ̑)
manjšalnica od tros: veter raznaša troske; troski gliv

SSKJ²

trósen -sna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tros: trosna plast / trosni list list, na katerem se razvijejo trosovniki; trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose

SSKJ²

trósenje -a s (ọ́)
glagolnik od trositi: trosenje gnoja / trosenje letakov / preprečevati trosenje laži / lahkomiselno trosenje denarja

SSKJ²

trosílec -lca [trosilca in trosiu̯ca] m (ȋ)
1. kdor kaj trosi: trosilec letakov / trosilci laži
2. stroj za trosenje gnoja, gnojil: popraviti trosilec / trosilec hlevskega gnoja

SSKJ²

trosílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trosenje: trosilna naprava / trosilna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listi z gesli, besedili proti okupatorju

SSKJ²

trosílnica -e ž (ȋ)
priprava, naprava za trosenje: posipati pesek s trosilnico

SSKJ²

trosílnik -a m (ȋ)
agr. stroj za trosenje gnoja, gnojil: raztrositi gnoj s trosilnikom / dvoosni, enoosni trosilnik

SSKJ²

trosílo -a s (í)
agr. naprava na trosilniku, s katero se trosi: očistiti, sneti trosilo

SSKJ²

trosíšče -a s (í)
bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti:

SSKJ²

trosíti in trósiti -im nedov. (ī ọ́)
1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo
2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje
3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt
4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas
5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči

SSKJ²

tróska -e ž (ọ̑)
1. nar. vzhodno usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati trosko na kruh
2. zastar. žlindra: kupi troske ob topilnici

SSKJ²

tróskati -am nedov. (ọ̑)
nižje pog. nositi: vsak dan troska zelenjavo na trg

SSKJ²

tróskòk -óka in -ôka m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó)
šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo: zmagati v troskoku

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trósnica -e ž (ọ̑)
nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: trosnice in cvetnice

SSKJ²

trósnik -a m (ọ̑)
bot. organ v katerem nastajajo trosi; trosovnik

SSKJ²

trosnják -a m (á)
bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi: odstraniti trosnjak
// del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif:

SSKJ²

trósôben -bna -o prid. (ọ̑-ō)
v zvezi trosobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: vseliti se v trosobno stanovanje

SSKJ²

trosonósec -sca m (ọ̑)
nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek

SSKJ²

trósovec -vca m (ọ̑)
nav. mn., zool. zajedavske praživali, ki se razmnožujejo s trosi, Sporozoa: bičkarji, migetalkarji in trosovci

SSKJ²

trósovka -e ž (ọ̑)
nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi:

SSKJ²

trosôvnica -e ž (ȏ)
bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva trosovnice

SSKJ²

trosôvnik -a m (ȏ)
bot. organ, v katerem nastajajo trosi: trosovniki pri glivah, mahovih, praprotih

SSKJ²

tróspèv in tróspév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑)
glasb. skladba za tri glasove ali tri glasbila: peti trospev; skladatelj trospevov

SSKJ²

tróspôlen -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) jezikosl.
1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede
2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole:

SSKJ²

tróstíšje -a s (ọ̑-ȋ)
lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem

SSKJ²

tróstôpenjski -a -o [trostopənjski] prid. (ọ̑-ō)
tristopenjski: trostopenjski razvoj / trostopenjska raketa

SSKJ²

trošarína -e ž (ī)
pravn., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino

SSKJ²

trošarínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trošarino: trošarinski izdelki, predmeti; trošarinski zavezanci; trošarinska kontrola; trošarinske obveznosti; trošarinsko dovoljenje / trošarinski urad; trošarinsko skladišče

SSKJ²

tróšek -ška m (ọ̑)
star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške

SSKJ²

tróšen -šna -o prid. (ọ̑)
zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi

SSKJ²

tróšenje1 -a s (ọ́)
glagolnik od trositi: trošenje gnoja

SSKJ²

tróšenje2 -a s (ọ́)
glagolnik od trošiti: trošenje denarja / trošenje energije

SSKJ²

trôšica -e ž (ó)
star. trohica: trošica upanja je še

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trošíti in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ī ọ́; ọ́)
delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati
● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; ekspr. preveč troši samega sebe izčrpava

SSKJ²

troškôvnik -a m (ȏ)
star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik

SSKJ²

tróšnica -e ž (ọ̑)
nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice

SSKJ²

tróšnja1 -e ž (ọ́)
zastar. trošenje1, trosenje: trošnja gnoja

SSKJ²

tróšnja2 -e ž (ọ́)
zastar. trošenje2, poraba: trošnja denarja

SSKJ²

tróšt -a m (ọ̑) nižje pog.
1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober
2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli

SSKJ²

tróštati -am nedov. (ọ̑)
nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo

tróštati se

upati,

pričakovati:

ne troštamo se več lepih dni

živeti moramo in se troštati, da bo bolje

SSKJ²

tróštevílčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ)
mat. trištevilčen: troštevilčno število

SSKJ²

trót -a m (ọ̑)
1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zelo
♦ čeb. trot opraši matico
2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti
3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni

SSKJ²

trótamôra -e ž (ọ̑-ó)
etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro: zibelka z vrezano trotamoro

SSKJ²

trotàv -áva -o prid. (ȁ á)
čeb. ki zalega neoplojena jajčeca: trotava matica / trotava čebelja družina

SSKJ²

trotávost -i ž (á)
čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca:

SSKJ²

trótel -- v prid. rabi (ọ́) pog.
ki omogoča popolno samodejno nastavitev: trotel aparat za večino nastavitev poskrbi sam; trotel boben naprava, ki omogoča nastopajočemu na televiziji, da bere besedilo in hkrati gleda v kamero; trotel kamera

SSKJ²

trótelj -na tudi -tlja [trotəlj] m (ọ́)
nižje pog. omejen, neumen človek: še sam ne ve, kakšen trotelj je / kot psovka prekleti troteljni

SSKJ²

trotíl -a m (ȋ)
voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom

SSKJ²

trótíren -rna -o prid. (ọ̑-ȋ)
tritiren: trotirna proga / trotirni sistem upravljanja

SSKJ²

trótji -a -e (ọ̑)
pridevnik od trot: trotja zalega

SSKJ²

trotoár -ja m (ā)
star. pločnik: stopati po trotoarju; cesta s trotoarjem

SSKJ²

trótovec -vca m (ọ̑)
čeb. čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca: čebelja družina se izrodi v trotovec; zdravljenje trotovca

SSKJ²

trotovína -e ž (í)
čeb. celice, v katerih se razvijajo troti: graditi trotovino; zalega v trotovini

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trótovka -e ž (ọ̑)
čeb. matica ali vsaka od čebel, ki zalega neoplojena jajčeca: v brezmatičniku postanejo čebele trotovke / čebela, matica trotovka

SSKJ²

trótovski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na trote: trotovska zalega / trotovska celica / sam sebi se je zdel odvečen, neuporaben, trotovski

SSKJ²

trótovstvo -a s (ọ̑)
ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega: obsojati trotovstvo in uživaško brezdelje

SSKJ²

tróvalénten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
kem. trivalenten: trovalentni alkohol, element

SSKJ²

trováti trújem nedov. (á ú)
zastar. zastrupljati: trovati vodo / drug drugemu trujeta življenje

SSKJ²

tróvesláča -e ž (ọ̑-á)
pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel: antične troveslače; plovba troveslače

SSKJ²

tróvpréga -e ž (ọ̑-ẹ̑)
vprega s tremi živalmi: peljati se s trovprego / voditi trovprego tri v voz vprežene živali / ruska trovprega ruska trojka

SSKJ²

tróvŕsten -tna -o prid. (ọ̑-ȓ)
1. ki je treh različnih vrst: kamenčki so trovrstni: beli, rdeči in pisani; trovrstno blago
2. postavljen v treh vrstah: trovrstni sprevod

SSKJ²

tróvrstíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ)
trivrstičen: trovrstično besedilo

SSKJ²

trózvéza -e ž (ọ̑-ẹ̑)
vojaška ali politična zveza treh držav: ustanoviti trozvezo; armade trozveze
♦ zgod. zveza Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije leta 1882

SSKJ²

trózvézdje -a s (ọ̑-ẹ̑)
knjiž. skupina treh zvezd: imeti v grbu trozvezdje
♦ astron. trozvezdje v Andromedi

SSKJ²

trózvóčje -a s (ọ̑-ọ̑)
knjiž. glasovna ubranost treh (različnih) zvokov: smejati se v trozvočju
// ubranost, skladnost treh (različnih) stvari sploh: trozvočje skal, dreves in šumeče reke

SSKJ²

trózvók -a m (ọ̑-ọ̑)
glasb. akord iz treh različnih tonov: toni trozvoka / durov sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte, molov trozvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in čiste kvinte; zmanjšani sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte, zvečani trozvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte; pren., knjiž. trozvok opeke, betona in lesa

SSKJ²

tróžílen -lna -o prid. (ọ̑-ȋ)
elektr. trižilen: trožilni kabel, vodnik

SSKJ²

tŕpati -am nedov. (r̄)
nav. ekspr. s silo, tlačenjem spravljati kam: trpati obleko v kovček / trpati podatke v možgane
● ekspr. vse trpa v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. trpati se z dobrotami hitro, preveč jih jesti

SSKJ²

tŕpek -pka -o tudi -ó prid., tŕpkejši (ŕ)
1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma
2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje
// ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki

tŕpko

tudi trpkó prisl.:

trpko se smejati

trpko stisnjene ustnice

sam.: doživel je veliko trpkega

SSKJ²

tŕpen -pna -o prid. (r̄)
1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja: trpni ljudje / trpna vdanost v usodo; trpno sprejemanje vplivov okolja
2. jezikosl. nanašajoč se na osebek kot cilj dejanja: trpni način / trpni stavek / trpni deležnik

tŕpno

prisl.:

trpno doživljati

SSKJ²

trpéti -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í)
1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine
2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino
3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu
// biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna
4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem
5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo
6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi
7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge
// navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku
// ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime
8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi
9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka
● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela

trpèč

-éča -e:

trpeč človek

trpeče srce

prisl.: trpeče se nasmehniti

sam.: imeti čut za trpeče

SSKJ²

tŕpež -a tudi trpèž -éža m (ȓ; ȅ ẹ́) star.
1. trpljenje: vrnila sta se domov po hudem trpežu; trud in trpež
● star. krpež in trpež pol sveta držita varčnost je važna za gospodarski obstoj
2. trajanje: trpež pravde / stvari so delane za trpež

SSKJ²

trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago
// obstojen1: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo
● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trpéžnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost trpežnega: trpežnost blaga / ekspr. trpežnost čustva

SSKJ²

trpín -a m (ȋ)
ekspr. kdor trpi: bil je velik trpin / narod trpin

SSKJ²

trpínčenje -a s (ī)
glagolnik od trpinčiti: preprečiti trpinčenje ljudi, živali; vzdržal je muke in trpinčenja in ni nič izdal / trpinčenje na delovnem mestu

SSKJ²

trpínčiti -im nedov. (í ȋ)
1. povzročati komu trpljenje: trpinčiti ljudi, živali; duševno, telesno trpinčiti; jetnike so na vse načine mučili in trpinčili / trpinčiti do smrti / trpinčiti telo s pretiranim delom; ekspr. trpinčiti živce poslušalcem
2. nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom s svojim pojavljanjem, obstajanjem povzročati komu trpljenje, neugodje: trpinčijo ga hude bolečine, dvomi; bolezen ga že dolgo trpinči; lakota, žeja ga trpinči

trpínčen

-a -o:

trpinčen človek

SSKJ²

trpínka -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki trpi: bila je velika trpinka

SSKJ²

trpínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trpine: trpinski obraz / knjiž. trpinski mesijanizem mesijanizem trpljenja

SSKJ²

trpínstvo -a s (ȋ)
dejstvo, da je kdo trpin: ne zavedati se svojega trpinstva

SSKJ²

trpkôba -e ž (ó)
1. lastnost, značilnost trpkega: trpkoba lesnik
2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: doživljati trpkobo / v njenem glasu je bila trpkoba

SSKJ²

tŕpkost tudi trpkóst -i ž (ŕ; ọ̑)
1. lastnost, značilnost trpkega: trpkost sadeža, vina / ekspr. trpkost spoznanja
2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je trpkost / pozabiti na trpkosti

SSKJ²

trpljênje -a s (é)
1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje
♦ rel. Kristusovo trpljenje
2. stanje koga, ki trpi: čakalo, doletelo ga je trpljenje; lajšati trpljenje; občutiti, prenašati trpljenje; smrt je bila zanj rešitev iz trpljenja
3. kar povzroča, da kdo trpi: taka bolezen je trpljenje za vso družino; ekspr. pisanje je zanj veliko trpljenje

SSKJ²

trpljênjski -a -o prid. (ē)
knjiž. nanašajoč se na trpljenje: trpljenjska stopnja / trpljenjski spomini

SSKJ²

trpljênka -e ž (é)
knjiž. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti; pasijonka: gojiti trpljenke / roža trpljenka

SSKJ²

trpnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. otrpevati: trpneti od mraza

SSKJ²

tŕpnik -a m (ȓ)
jezikosl. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja: raba trpnika

SSKJ²

tŕpnost -i ž (r̄)
knjiž. stanje trpnega: iztrgati se iz trpnosti; duševna, notranja trpnost / stanje trpnosti

SSKJ²

trpoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. plapolati, trepetati: iz pepela je trpolel plamenček / sveča nemirno trpoli / na obrazu mu je trpolela žalost je bila zaznavna, vidna

trpolèč

-éča -e:

trpoleč plamen

SSKJ²

trpôtčev -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na trpotec: trpotčevi listi / trpotčev sirup

SSKJ²

trpôtec -tca m (ó)
zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju: nabirati liste trpotca
♦ bot. ozkolistni trpotec

SSKJ²

tŕr medm. (ȓ)
posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju: s kladivom je tolkel po rešetkah: tin, tenk, trr / nenadoma je zapokalo: ta ta ta, trr, trrr

SSKJ²

tŕs -a m (ȓ)
1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom
2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi
♦ agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tŕsen -sna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na trs: trsna stebla / trsna očesa / trsni izbor; trsna cepljenka
● ekspr. piti trsni sok vino
♦ agr. trsni sladkor; trsna kodravost bolezen trte, pri kateri se poganjki in listi kodrajo; trsna podlaga; glasb. glasbila s trsnimi jezički

SSKJ²

tŕsje -a s (r̄)
1. več trsov, trsi: s trsjem poraslo močvirje / iz trsja narejeni čolni / obrezovati, privezovati trsje
2. nar. vinograd: delati v trsju

SSKJ²

tŕska1 -e ž (ŕ)
zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua: loviti trske; jate trsk / polenovka je posušena trska

SSKJ²

tŕska2 -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ)
1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske
● ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska
2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska

SSKJ²

tŕskast -a -o prid. (ŕ)
1. ki ima hrapavo, nacepljeno površino: trskasta deska
2. pokrit s trskami: od cepljenja je že ves trskast
3. ekspr. zelo suh: premalo jé, zato pa je tako trskast

SSKJ²

tŕsnica -e ž (ȓ)
agr. prostor, kjer se gojijo trsne sadike: urediti trsnico; v trsnici vzgojene trte / vodja trsnice

SSKJ²

tŕsničar -ja m (ȓ)
agr. kdor goji trsne sadike v trsnicah: drevesničarji in trsničarji
// delavec, ki dela v trsnici: zaposliti novega trsničarja

SSKJ²

tŕsovec -vca m (r̄)
zastar. odrezano, odlomljeno steblo trsa; trs: za orožje so imeli priostrene trsovce / s trsovcem krite strehe

SSKJ²

tŕst -a m (ȓ)
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov
♦ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis

SSKJ²

tŕsten1 -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na trst: trstno stebelce / trstni stoli
♦ agr. trstni sladkor; etn. trstna piščal trstenke; glasb. glasbila s trstnimi jezički; zool. trstni strnad manjša ptica pevka z rjavo progastim hrbtom, črno glavo in grlom, Emberiza schoeniclus

SSKJ²

trstén2 -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz trsta, trstov: trsten stol / trstena cevka, palica
● nar. trsteni vrabec trstni strnad
♦ etn. (trstene) orglice trstenke

SSKJ²

trsteníca -e ž (í)
piščal iz votlega stebla trstike: piskati na trstenico

SSKJ²

trsteníka -e ž (í)
bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo: stebelca trstenike / navadna trstenika

SSKJ²

trsténke -énk ž mn. (ẹ́ ẹ̑)
etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike: piskati na trstenke

SSKJ²

trstíčen -čna -o prid. (ȋ)
ki je iz stebel trstike: trstični opaž; trstična streha / trstični bregovi porasli s trstiko

SSKJ²

trstíčje -a s (ȋ)
več trstik, trstike: žeti trstičje; s trstičjem poraslo obrežje / skrivati se v trstičju / goščave in trstičja s trstikami porasel svet
// odrezana, odlomljena stebla trstik: stol iz trstičja

SSKJ²

trstíka -e ž (í)
močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika
// odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko
♦ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika

SSKJ²

trstíkast -a -o prid. (í)
1. podoben trstiki: trstikasta bilka
♦ bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea
2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje

SSKJ²

trstíkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na trstiko: trstikova stebla / trstikov naslanjač

SSKJ²

trstíkovec -vca m (í)
trstika, trst: ob reki raste trstikovec / stol iz trstikovca

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trstikovína in trstíkovina -e ž (í; í)
trstikova stebla: puščice iz trstikovine

SSKJ²

trstíkovje -a s (í)
več trstik, trstike: trstikovje šumi v vetru / v trstikovju se oglašajo škorci / ob jezeru se razprostira trstikovje in ločje s trstikami porasel svet
// odrezana, odlomljena stebla trstik: s trstikovjem krite strehe

SSKJ²

trstíšče -a s (í)
s trsti porasel svet: močvirja in trstišča ob rekah

SSKJ²

tŕstje -a s (r̄)
več trstov, trsti: s trstjem obrasel ribnik / tam se razprostira ločje in trstje s trsti porasel svet
// odrezana, odlomljena stebla trstov: streha iz trstja

SSKJ²

tŕstnat -a -o prid. (ȓ)
ki je iz trstov: trstnat naslanjač / trstnati otočki porasli s trsti

SSKJ²

tŕstnica -e ž (ȓ)
zool. vrabcu podobna močvirska ptica, navadno s svetlejšimi progami po hrbtu, Acrocephalus: petje trstnic / močvirska trstnica

SSKJ²

tŕstovec -vca m (r̄)
odrezano, odlomljeno steblo trsta; trst: opirati se na trstovec / naslanjač iz trstovca

SSKJ²

tŕš -a m (ȓ ŕ)
1. obsekano deblo, drevo: posekati trš; ozeleneli trši; dupline v bukovih trših; trši in štori
2. ekspr. tršat človek: postal je cel trš

SSKJ²

tŕšast -a -o prid. (ŕ)
tršat: bil je širokopleč in tršast; tršasta ženska / tršaste obrvi namrščene

SSKJ²

tršàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. srednje velik in krepko razvit: tršat moški; gospodinja je tršata in odločna / biti tršate postave / tršat hrbet; tršata brada
2. ki ima močne poganjke, veje: tršat hrast / grmovnica tršate rasti
● tršati lasje gosti, bujni; ekspr. tršate kretnje nerodne, okorne; tršate obrvi namrščene; ekspr. motilo jih je njegovo tršato govorjenje robato

tršáto

prisl.:

tršato se je postavil predenj

SSKJ²

tršátost -i ž (á)
lastnost, značilnost tršatega: tršatost postave / ekspr. tršatost kretenj nerodnost, okornost

SSKJ²

trščàt -áta -o prid. (ȁ ā)
star. tršat: trščat mož

SSKJ²

tŕščica tudi trščíca -e ž (ŕ; í)
manjšalnica od trska: podkuriti s trščicami / svetiti s trščico

SSKJ²

tŕški -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na trg 2: trške hiše / trške pravice

SSKJ²

trškogórec -rca m (ọ̑)
vino s Trške gore pri Novem mestu: natočiti trškogorca; steklenica trškogorca

SSKJ²

tršljíka -e ž (í)
nar. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita: na robu gozda cveti tršljika

SSKJ²

tŕta -e ž (ŕ)
1. kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina: trta že cveti, odganja; v teh krajih trta dobro rodi, uspeva; necepljena, žlahtna trta; trta z velikimi grozdi / ekspr. sad trte grozdje / posaditi sto trt; okužene, poškodovane trte / vinska trta
2. s prilastkom steblo nekaterih kulturnih rastlin, ki potrebuje oporo: napeljati hmeljeve trte na žice
3. prožna šiba, veja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati butaro s trto; leskova, vrbova trta / viti trto
● nar. med grmovjem raste tudi trta dobrovita; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
♦ agr. grobati trte; požveplati trto; ameriška, (žlahtna) evropska trta; samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; bot. divja vinska trta rastlina z deljenimi listi in drobnimi kislimi modrimi plodovi, Vitis sylvestris; vrtn. divja trta okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus

SSKJ²

tŕtast -a -o prid. (ŕ)
star. grčast, žilast: imel je zdelane, trtaste roke

SSKJ²

tŕten -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje
♦ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix

SSKJ²

tŕtica1 -e ž (ŕ)
kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice: udaril se je v trtico

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tŕtica2 -e ž (ŕ)
manjšalnica od trta: povezati butaro s trtico; vrbova trtica / ekspr. trtice so dobro obrodile (vinske) trte

SSKJ²

tŕtičen -čna -o prid. (ŕ)
nanašajoč se na trtica1: trtični del hrbtenice / trtična vretenca
♦ anat. trtična kost trtica; zool. trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja

SSKJ²

tŕtje1 -a s (ŕ)
trenje: trtje orehov

SSKJ²

tŕtje2 -a stil. trtjè -à s (ŕ; ȅ ȁ)
1. več trt, trte: obrezati trtje; grozdje na trtju
2. nar. belokranjsko vinograd: prekopavati trtje / iti v trtje

SSKJ²

trtjón -a m (ọ̑)
nar. zahodno trtni zavijač: uničevati trtjone

SSKJ²

tŕtnica -e ž (ȓ)
agr. trsnica: drevesnica in trtnica

SSKJ²

tŕtničar -ja m (ȓ)
agr. trsničar: priznan trtničar in drevesničar

SSKJ²

trtorêja -e ž (ȇ)
zastar. vinogradništvo: ukvarjati se s trtorejo

SSKJ²

trtovína tudi tŕtovina -e ž (í; ŕ)
knjiž. rožje: pobrati, sežgati trtovino

SSKJ²

trubadúr -ja m (ū)
1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji
2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur domače pokrajine

SSKJ²

trubadúriti -im nedov. (ū ȗ) ekspr.
1. peti ženski ljubezenske pesmi: trubaduriti pod dekletovim oknom / tudi v drugi zbirki pesnik še trubaduri
2. dvoriti: trubaduriti lepoticam / trubaduriti okrog dekleta

SSKJ²

trubadúrski -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na trubadurje: trubadurska lirika / trubadurski oboževalec dekleta

SSKJ²

trubadúrstvo -a s (ȗ)
lastnosti ali ravnanje, značilno za trubadurje: srednjeveško trubadurstvo / ekspr. fantovo trubadurstvo

SSKJ²

trubariána -rián s mn., daj. trubariánam, mest. trubariánah, or. trubariánami (ȃ)
lit. Trubarjeva dela in literatura o Trubarju: prispevek k našim trubarianam

SSKJ²

trúbarščina -e ž (ȗ)
nav. ekspr. jezik, slog, značilen za Primoža Trubarja: v trubarščini napisano besedilo

SSKJ²

trúd -a m (ȗ)
velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke
● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja

SSKJ²

trudapôln -a -o [trudapou̯n] prid. (ȏ ó)
star. poln truda, naporen: trudapoln dan; njegovo življenje je trudapolno / trudapolno delo

SSKJ²

trúden -dna -o prid., trúdnejši (ú ȗ)
1. ki zaradi zmanjšanja telesnih, duševnih sil ni zmožen opravljati kakega dela: truden delavec, popotnik; bil je že truden; živali so trudne polegle; truden in zaspan; ekspr. truden do smrti / biti truden od poti utrujen
// ki zaradi dalj časa trajajočega dela, napora izgubi zmožnost zadovoljivo opravljati svojo funkcijo: z dlanjo je podprla trudno glavo; gledati s trudnimi očmi; noge so bile že trudne / ekspr. trudno srce
2. ekspr. ki izraža, kaže utrujenost: truden glas, pogled; trudni koraki / trudna omama; trudno spanje
● ekspr. trudni dnevi počasi minevajoči; naporni, utrudljivi; pesn. trudne kaplje s težavo, počasi premikajoče se; ekspr. zatisnil je trudne oči umrl je; pesn. trudna polja polja, neposredno po tem, ko so obrodila

trúdno

prisl.:

trudno se premikati

SSKJ²

trudíti se in trúditi se -im se nedov. (ī ú ū)
1. z delom, aktivnostjo želeti doseči
a) da se kaj naredi ustrezno, dobro: otrok se trudi, vendar ne dovolj; pri nalogah se zelo trudi; brezuspešno, dolgo se truditi / trudil se je popraviti zmoto; trudila se je, da bi snov dobro razložila
b) da se kaj naredi sploh: konja sta se trudila izvleči voz; trudil se je, da bi se vzravnal / truditi se za naklonjenost koga
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati delo, kot ga določa sobesedilo: truditi se za otroke, z otroki; sam se je trudil s pospravljanjem lesa
● ekspr. zaman se je trudil okoli nje si prizadeval pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; za nič se mu ni treba truditi vse dobi z lahkoto

trudíti

in trúditi star.

utrujati:

truditi bolnika z govorjenjem

osla preveč trudi s težkimi bremeni

/ ne trudi nog zaradi mene ne prihajaj, ne hodi zaradi mene

trudèč se

-éča -e:

plezal je, trudeč se doseči vrh

hodila sta previdno, trudeč se, da bi ne vzbudila pozornosti

SSKJ²

trúdnost -i ž (ú)
stanje trudnega: premagovati trudnost; opotekati se od trudnosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trudodán -dnéva m, rod. mn. -dní tudi -dnévov, daj. mn. stil. -dném; daj., or. dv. stil. -dnéma (ȃ ẹ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 enota za obračunavanje dela v kolhozu: opraviti dvesto trudodni

SSKJ²

trudoljúben -bna -o prid. (ú ū)
zastar. delaven, prizadeven: trudoljubni člani društva / trudoljubne čebele

SSKJ²

trudoljubív -a -o prid. (ī í)
zastar. delaven, prizadeven: trudoljubiv mož / trudoljubivo življenje

SSKJ²

trudoljúbnost -i ž (ú)
zastar. delavnost, prizadevnost: pohvalili so njegovo trudoljubnost

SSKJ²

trúdoma prisl. (ȗ)
knjiž. s trudom, s težavo: trudoma dihati, vstati / le trudoma se je spominjal dogodkov pred nesrečo / trudoma pridobljena spoznanja

SSKJ²

trúga -e ž (ú)
1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo
2. pog. kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik; strešni kovček: vzeti prtljago iz truge; zaradi truge je bil avto previsok in ni mogel na parkirišče v letališki zgradbi / truga za prevoz smučarske opreme
3. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito

SSKJ²

trúgica -e ž (ú)
nižje pog. krstica: dati otroka v trugico

SSKJ²

trúla -e ž (ú)
igr. skupina igralnih kart, ki jo sestavljajo škis, mond in pagat: imeti trulo / napovedati trulo

SSKJ²

trúma -e ž (ú) navadno s prilastkom
1. neurejena, strnjena večja skupina: po poti so srečevali trume beguncev; stal je sredi trume fantov / ekspr.: trume oblakov, vozil; truma ptic, rib
2. nav. ekspr. razmeroma veliko število: zbrala se jih je cela truma; vedno ima trumo otrok okrog sebe / ljudje v trumah zapuščajo mesto
3. star. vojaška, oborožena skupina: poveljnik trume; roparske trume / vojne trume

SSKJ²

trúmf -a m (ȗ)
star. adut: izigrati trumf / ta dokaz je naš zadnji trumf

SSKJ²

trúmica -e ž (ú)
manjšalnica od truma: po cesti je prihajala trumica mladih

SSKJ²

trúmoma prisl. (ū)
knjiž. v trumah: trumoma bežati, preseljevati se / ekspr. v nekaterih deželah prebivalci trumoma umirajo od lakote v velikem številu, množično

SSKJ²

trúp -a m (ȗ)
1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup
2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod: tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine
♦ glasb. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom

SSKJ²

trúpa -e ž (ú) knjiž.
1. vojaška, oborožena enota, skupina: napadati sovražne trupe; trupe na fronti
2. igralska skupina: predstava trupe / poklicna, potujoča trupa

SSKJ²

trúpelce -a [trupəlce] s (ū)
manjšalnica od truplo: položiti trupelce v krsto

SSKJ²

trúpen -pna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na trup: trupne mišice / trupni del letala

SSKJ²

trúplo -a s (ú)
1. telo mrtvega človeka ali živali: truplo razpada, trohni; balzamirati, sežgati truplo; moško truplo / človeško, živalsko truplo / mrtvo truplo
2. star. telo: njeno truplo se je stresalo v joku; zdravo truplo
● ekspr. iti, stopati preko trupel ravnati skrajno brezobzirno; šalj. rad skrbi za svoje truplo rad dobro je in pije; ekspr. samo preko mojega trupla tega nikakor ne bom dovolil

SSKJ²

trúskati -am nedov. (ȗ) zastar.
1. hrupno udarjati: pleše in truska z nogo ob tla / truskati nasprotnika biti, tepsti
2. hrupno razbijati: truskati lončene posode

SSKJ²

trúst -a m (ȗ)
1. združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: združiti se v trust / naftni trust
2. publ., ekspr., v zvezi možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti: podjetje ima svoj možganski trust; možganski trust ameriškega predsednika

SSKJ²

trústovski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na trust: trustovska politika / ekspr. trustovski mogotci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

trúšč -a m (ȗ)
1. zelo močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: trušč ponehava; delati trušč; močen, neznosen, ekspr. peklenski trušč; trušč podirjajoče se stavbe; trušč prometne ulice / na gradbišču je hrušč in trušč / trušč vzklikov, groženj, petja / v trušču ga niso slišali; s truščem zapreti vrata
2. ekspr. zelo živahno, vznemirljivo, razburljivo razpravljanje, dogajanje: trušč ob sprejemanju novega zakona se je polegel / urediti zadevo brez trušča / vzdignili, zagnali so trušč, da se mora film bojkotirati

SSKJ²

trúščema prisl. (ȗ)
knjiž. s truščem: letalo je truščema strmoglavilo

SSKJ²

trúžica -e ž (ú)
star. krstica: mrtvi otrok v tružici / tružica pri slamoreznici korito

SSKJ²

tŕz -a m (ȓ)
zastar. kratek, sunkovit poteg; trzaj: s trzom uzde ustaviti konja

SSKJ²

trzáj -a m (ȃ)
1. sunkovit premik, gib zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: trzaji vek / trzaji telesa pri jecljanju; trzaji umirajočega; trzaji in krči
// nehoteno sunkovito skrčenje mišice, mišic: trzaji na obrazu / trzaji mišice
2. kratek, sunkovit poteg: trzaj uzde, vrvice
♦ voj. trzaj orožja sunkovit premik orožja ob strelu v nasprotni smeri od izstrelka

SSKJ²

tŕzalica -e ž (ȓ)
glasb. ploščica, s katero se s trzljaji igra na glasbilo s strunami: brenkati na mandolino s trzalico; celuloidna, kovinska trzalica

SSKJ²

tŕzanje -a s (r̄)
glagolnik od trzati: trzanje mišic / trzanje ujetih rib / trzanje z nosom / s trzanjem uzde spodbujati konja / zbujati zvene iz glasbil s trzanjem / trzanje orožja ob strelu

SSKJ²

tŕzati -am nedov. (r̄)
1. sunkovito se premikati zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: kotički ust so mu živčno trzali / noga, roka mu je trzala / telo mu je trzalo v joku se sunkovito stresalo
// nehoteno sunkovito se krčiti: mišice na nogi, obrazu mu trzajo
// v zvezi s s, z delati sunkovite premike, gibe s kakim delom telesa: trzati z obrvmi, ustnicami / konji trzajo s kožo / plesalci ritmično trzajo s telesi
2. preh. sunkovito, na kratko potegovati: trzati vajeti; žival je trzala verigo in hropla
● publ. letalo je trzalo se je sunkovito stresalo; publ. vse v njem je trzalo je drhtelo, se je treslo; nižje pog. kdo še trza na take ponudbe, zahteve se zmeni zanje, odgovarja nanje
♦ glasb. trzati pritegovati struno s prstom, trzalico, da zazveni; voj. top trza se ob strelu sunkovito premika v nasprotni smeri od izstrelka

trzajóč

-a -e:

trzajoči prsti

trzajoče ribe v mreži

SSKJ²

trzàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki trza: trzave ustnice

SSKJ²

trzávica -e ž (ȃ)
1. nehoteno sunkovito krčenje navadno obraznih mišic: trzavica mu je spreletavala obraz; trzavica okrog ust
2. publ. zelo močna živčna, čustvena napetost zaradi spora, nesporazuma: ves kolektiv je živel v trzavici / povzročati polemične trzavice; v domači mir segajo trzavice sveta

SSKJ²

tŕzen -zna -o prid. (r̄)
nar. ki se pusti neposejan, neposajen: trzna njiva / zemlja je ostala trzna neobdelana

SSKJ²

trzljáj -a m (ȃ)
sunkovit premik, gib zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: trzljaj glave, ustnic / trzljaji poginjajoče živali
// nehoteno sunkovito skrčenje mišice, mišic: ustnice spreleti trzljaj; trzljaj na obrazu; pren. duševni trzljaji

SSKJ²

trznína -e ž (í)
nar. njiva, ki se pusti neposejana, neposajena: sejati pšenico na trznino / prava trznina celo leto neposejana, neposajena njiva

SSKJ²

tŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. sunkovito se premakniti zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: obrvi, ustnice mu trznejo; bolestno, nervozno trzniti / krak žabe je ob dotiku trznil / nekaj je trznilo v njej
// nehoteno sunkovito se skrčiti: nobena mišica na obrazu mu ni trznila / brezoseb. na licih, obrazu mu je trznilo
// v zvezi s s, z narediti sunkovit premik, gib s kakim delom telesa: trzniti z glavo, rameni / konj trzne s kožo
2. preh. sunkovito, na kratko potegniti: trzniti vajeti / trzniti ribiško palico kvišku
● ekspr. avtomobil je trznil in odpeljal se sunkovito premaknil; šport. žarg. vratar ob golu ni niti trznil se ni niti premaknil

SSKJ²

tržáčan -a m (á)
1. pog. vlak, ki vozi v Trst: sesti na tržačana
2. pog. hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike; bugivugi: plesati tržačana

SSKJ²

tržàn in tržán -ána m (ȁ á; ȃ)
nekdaj prebivalec trga: prodajati drva tržanom / tržani in tržanke
♦ zgod. sejemske pravice tržanov

SSKJ²

tržánka -e ž (ȃ)
nekdaj prebivalka trga: ugledna tržanka

SSKJ²

tržánski -a -o prid. (ȃ)
trški: tržanske obrtniške družine

SSKJ²

tržáščina -e ž (á)
za Trst značilna (slovenska) govorica: govoriti v tržaščini

SSKJ²

tržáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Trst: tržaško pristanišče / nekdaj tržaški rejenci rejenci, ki jih je dal, izročil v rejo zavod za najdenčke, sirote iz Trsta / Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo
♦ bot. tržaški svišč rastlina z usnjatimi, črtalasto suličastimi listi in temno modrimi cveti, Gentiana tergestina; gastr. tržaški vampi vampi v omaki, začinjeni s peteršiljem in parmezanom; zgod. prvi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem septembra 1930 v Trstu; drugi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem in komunistom decembra 1941 v Trstu

tržáško

prisl.:

naglašati besede po tržaško

♦

gastr. speči ribe po tržaško potresene s peteršiljem in česnom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tŕžec -žca m (ȓ) star.
1. tržič: ulica se razširi v tržec
2. trgovec, prekupčevalec: vinski tržec; tržec z lesom / na trgu so se gnetli tržci prodajalci, branjevci

SSKJ²

tŕžen -žna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na
a) trg, trgovanje: tržne zakonitosti / velik tržni prostor / tržna pristojbina / tržni dan / tržna proizvodnja; tržna znamka; tržno blago / tržno gospodarstvo / tržni inšpektor; tržna kmetija kmetija, na kateri se prideluje predvsem za trg
♦ ekon. tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni; tržna rezerva zaloga blaga za zadovoljitev povpraševanja na trgu, ko je ponudba proizvodnje ali uvoza nezadostna; trg. tržna cena cena, ki trenutno velja na tržišču; zgod. naselje s tržnimi pravicami
b) trg, prostor: tržna razsvetljava; tržen in uličen / tržno naselje trško naselje

tŕžno

prisl.:

tržno poslovati

SSKJ²

tŕženje -a s (r̄)
1. star. trgovanje, kupčevanje: trženje z lesom
2. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in oglaševanja s potrebami in možnostmi tržišča: sistem mednarodnega trženja; teorija trženja / mrežno trženje način prodaje izdelkov ali storitev prek mreže prodajalcev, navadno fizičnih oseb, pri katerem želi vsak prodajalec pridobiti več podrejenih prodajalcev in od njih ter njihovih podrejenih prejemati provizijo

SSKJ²

tŕženjski -a -o prid. (r̄)
nanašajoč se na trženje: trženjske aktivnosti; razvoj trženjskih funkcij; trženjska strategija; trženjsko komuniciranje

SSKJ²

tržìč -íča tudi tŕžič -a m (ȉ í; ȓ)
manjšalnica od trg: kvadratast tržič pred cerkvijo / tržiči in mesteca

SSKJ²

tržíšče -a s (í)
1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča
2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
3. zastar. (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke
♦ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile

SSKJ²

tržíščen -čna -o prid. (ȋ)
tržen: tržiščne raziskave / tržiščne ovire

SSKJ²

tržíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Tržič: tržiški čevljarji
♦ gastr. tržiški maslovnik maslovnik iz moke, zakuhane v kislo smetano, in jajc

SSKJ²

tŕžiti -im nedov. (r̄)
1. star. trgovati, prekupčevati: dal ga je študirat, da bi bolje gospodaril in tržil; tržiti z lesom, vinom
2. prodajati: tržiti vino v tujino / včeraj je dobro tržil / izdelek so začeli tržiti pod novo blagovno znamko

SSKJ²

tŕžnica -e ž (ȓ)
navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki; ribja tržnica; tržnica na debelo na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah; veletržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu

SSKJ²

tŕžnik -a m (ȓ)
strokovnjak za trženje: spretni tržniki; tudi otroci so vse pogosteje tarča tržnikov; oblikovalec in tržnik

SSKJ²

tŕžnost -i ž (r̄)
lastnost, značilnost tržnega: načela tržnosti / tržnost gospodarstva / upoštevati tržnost pri pridelovanju pšenice možnost prodaje

SSKJ²

ts [tsə̀] medm. (ə̏)
izraža
a) nejevoljo, prezir: toliko časa si potreboval za to malenkost, ts, ts
b) občudovanje, zadovoljstvo: ts, vi pa znate, je tlesknil z jezikom

SSKJ²

tsetse gl. cece

SSKJ²

t-shirt -a [tí-šə̀rt] m (ȋ-ə̏)
majica s kratkimi rokavi in brez ovratnika: moški, otroški, ženski t-shirt; t-shirt s slogani; kavbojke in t-shirt

SSKJ²

tsunami gl. cunami

SSKJ²

tt [tətə̀] medm. (ə̏)
posnema glas pri pokanju, streljanju: tt, ttttt, je zapokalo iz orožja

SSKJ²

tù1 prisl. (ȕ)
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč od tod; star. le-tu ne bomo varni tu(le)
// izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave
2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY
// izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje
3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano
// izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam
// izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil
4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati
5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače
6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik
// izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje
7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite
8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin
● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije; tu pa tam še srečam kakega sošolca; sam.:, knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam

SSKJ²

tú2 medm. (ū)
posnema močen, zategel, zamolkel glas
a) hupe, roga: pripeljal se je z avtomobilom pred hišo in zatrobil: tu, tu; tu, tu, tu, so se oglasili rogovi
b) ladijske sirene: ladja se je oglasila tu, tu

SSKJ²

tuatára -e ž (ȃ)
zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: zaščitenost tuatar

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

túba -e ž (ú)
1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo: zapreti tubo; iztiskati snov iz tube / barva, krema v tubi; tuba gorčice, majoneze
2. glasb. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom: igrati tubo; tuba in rog
♦ anat. maternična tuba cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika; jajcevod; Evstahijeva tuba cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja

SSKJ²

tuberán -a m (ȃ)
med. žarg. tuberkulozni bolnik: težave astmatikov in tuberanov zaradi slabega zraka

SSKJ²

tubêrkel -kla in tubêrkulum -a m (é; ȇ)
med. bunčici podobna vnetna tvorba v tkivu, ki jo povzroči bacil tuberkuloze: odkriti tuberkle z rentgenskim aparatom

SSKJ²

tuberkulín -a m (ȋ)
med. izvleček iz bacilov tuberkuloze za ugotavljanje okuženosti z njimi: vbrizgati tuberkulin; reagirati na tuberkulin

SSKJ²

tuberkulinizácija -e ž (á)
vet. ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico: opraviti tuberkulinizacijo; tuberkulinizacija krav

SSKJ²

tuberkulínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico

SSKJ²

tuberkulótik -a m (ọ́)
med. tuberkulozni bolnik: zdravljenje tuberkulotikov

SSKJ²

tuberkulóza -e ž (ọ̑)
nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami, jetika: imeti tuberkulozo; zdraviti tuberkulozo; zboleti za tuberkulozo; tuberkuloza pri govedu; bacil tuberkuloze / pljučna tuberkuloza
// s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh: črevesna, kostna, kožna, očesna tuberkuloza
♦ med. miliarna tuberkuloza pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu; odprta tuberkuloza pri kateri so v izpljunku bacili

SSKJ²

tuberkulózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tuberkulozo: tuberkulozen človek; žival je tuberkulozna / tuberkulozni bacil / tuberkulozna obolenja; sam.: dispanzer za tuberkulozne

SSKJ²

tuberóza -e ž (ọ̑)
vrtn. gomoljasta okrasna rastlina z dišečimi, lilijam podobnimi cveti v socvetjih, Polianthes tuberosa: opojen vonj tuberoz

SSKJ²

túbifeks -a m (ȗ)
zool. v blatnem dnu sladkih vod živeča rdečkasta, črvu podobna členasta žival, Tubifex tubifex: krmiti akvarijske ribice s tubifeksi

SSKJ²

tùbít -i ž (ȕ-ȋ)
filoz., po eksistencialistični filozofiji bit človeka v svetu:

SSKJ²

tùbítnost -i ž (ȕ-ī)
knjiž. eksistenca, obstoj v svetu: človekova tragična tubitnost

SSKJ²

túblja -e ž (ȗ)
nar. primorsko tuberoza: pripeti si tubljo na prsi

SSKJ²

tubulár -ja m (ā)
plašč in zračnica v enem delu za dirkalno kolo: dirkalno kolo z novima tubularjema

SSKJ²

túbus -a m (ȗ)
1. fiz. znotraj počrnjena cev optičnih priprav, v kateri so leče: premikati tubus pri mikroskopu; tubus daljnogleda
2. fot. cev, s katero se poveča oddaljenost objektiva od ohišja fotografskega aparata: uporabljati tubus pri slikanju od blizu; tubus in meh / iztegljiv tubus
3. med. cevka, ki se vstavi v sapnik pri oživljanju ob prenehanju spontanega dihanja: napraviti s tubusom umetno dihalno pot

SSKJ²

tucat gl. ducat

SSKJ²

túdi člen. (ȗ)
1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi tokrat / to mu povej in tudi reci, da ne moreš priti; vsak ima svoje potrebe in tudi zahteve / midva greva tudi; slabega zdravja je in hitre jeze tudi / v vezniški rabi: spijo v hotelu, tudi hranijo se tam; jezi se in tudi kolne včasih
2. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: vsemu se je moral odpovedati, tudi upanju; to je močna pijača, tudi za krepkega moža; mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli / po nenehnih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti / za tako sliko dam tudi sto tisoč evrov
3. v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: takih stvari tudi v sanjah še ni videla; nikjer, tudi pri vas nisem bil tako postrežen; včasih tudi za kruh nima / tudi malo ne pazi na svoje zdravje; tudi za centimeter se ni premaknil / pog. kaj tudi tega ne veš, kako ji je ime
4. izraža podkrepitev trditve: presneto, se pa tudi bojiš; to pa je tudi vse, kar so lahko storili; vi ste tudi reve vsi skupaj; sklenila je, da še ne odide. Čemu tudi, ko se ji nič ne mudi / iron. ti si pa tudi pameten
// izraža očitek, nejevoljo, začudenje: ta človek pa tudi vse najde; ti pa tudi na nič ne misliš; vi se morate tudi povsod vmešavati; bil pa je tudi že zadnji čas, da se je spametoval
5. v vezniški rabi, navadno v zvezi ne le, ne samo – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kupili so mu ne samo smuči, ampak tudi vso opremo; ni samo govorila, ampak tudi delala / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno / knjiž. zavrgel je ne le Heglov sistem, marveč tudi njegovo metodo / to je brez dvoma poenostavitev, a tudi osvežitev
6. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi s če, kakor, ko za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: tudi če bi poznali vse okoliščine, bi se težko odločili; če bi tudi hotel, ne sme; če je bila večerja tudi okusna, mu ni teknila četudi, čeprav / kakor je tudi bogat, srečen ni / nič pametnega se ne more domisliti, ko bi se tudi stokrat na glavo postavil

SSKJ²

túdifilozóf -a m (ȗ-ọ̑)
zastar. nepravi, lažni filozof: ne omenjaj tega tudifilozofa

SSKJ²

tudorski -a -o [túdorski in tjúdorski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na angleško dinastijo Tudor: tudorsko obdobje v Angliji
♦ um. tudorski lok plitev lok z grebenom v sredini; tudorski slog poznogotski umetnostni slog v 16. stoletju v Angliji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

túf1 -a m (ȗ)
petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin: lomiti tuf; tuf in granit / bazaltni tuf / vulkanski tuf

SSKJ²

túf2 -a m (ȗ) obrt. žarg.
1. skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti, žalni aranžma: naročiti tuf v cvetličarni
2. na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vložek: vpeti tuf v lase

SSKJ²

tufít -a m (ȋ)
petr. usedlina s primesjo tufa: plast tufita

SSKJ²

túfski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na tuf1: tufske plasti / tufska kamnina

SSKJ²

túga -e ž (ú)
star. žalost, bolečina: obide ga tuga; osiveti od tuge in obupa; globoka tuga

SSKJ²

tugováti -újem nedov. (á ȗ)
star. žalovati, tožiti: tugovati za izgubljeno srečo / njegova pesem le tuguje / tugoval jim je, kako je zapuščen se pritoževal

SSKJ²

túhna -e ž (ū)
nižje pog. pernica: odeti se v tuhno

SSKJ²

tuhtáč -a m (á)
pog., ekspr. kdor (rad) premišlja, razglablja: redkobeseden tuhtač

SSKJ²

túhtanje -a s (ú)
pog. premišljanje, razglabljanje: po dolgem tuhtanju je le našel rešitev / tuhtanje besed, načrtov

SSKJ²

túhtati -am nedov. (ú)
pog. premišljati, razglabljati: zmeraj nekaj tuhta; tuhtati o življenju; tuhta, kje bi dobil denar / tuhtal je in tuhtal, čas pa je tekel

tuhtáje

tuhtaje ležati

tuhtajóč

-a -e:

tuhtajoč fant

SSKJ²

túhtav -a -o prid. (ú)
pog. ki (rad) premišlja, razglablja: tuhtav človek

SSKJ²

túhtavec -vca m (ú)
pog. kdor (rad) premišlja, razglablja: po naravi je tuhtavec; samotarski tuhtavec

SSKJ²

tùintàm in tù in tàm prisl., piše se narazen (ȕ-ȁ)
1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: vrt zeleni, tu in tam cvete drevo; sneg se je tu in tam udiral do kolen; tu in tam ob cesti smo videli velike skale
2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tu in tam poglejte v sobo k bolniku; le tu in tam je rekel kako besedo; prim. tu1

SSKJ²

túj -a -e prid. (ȗ ú)
1. ki je last drugega, ne osebka: zaleteti se s tujim, ne svojim avtomobilom; piti za tuj denar; del ograje stoji na tujem svetu
// ki pripada drugemu, ne osebku: sesti na tuj sedež / odpreti tuje pismo / posegati v tuje pravice / paziti na tuja življenja / objavljati pod tujim imenom pod drugim, ne svojim imenom / margarina se rada navzame tujega vonja
// ki ga ima kdo drug, ne osebek: tuje skrbi mu niso mar; lastiti si tuje zasluge / prevzeti tujo zamisel; sočustvovati ob tujem trpljenju / bolnik že hodi brez tuje pomoči / vmešavati se v tuje zadeve / ekspr. bahati se s tujo učenostjo
2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku: poslati lastne delavce in nekaj tujih; v svojo skupino je vzgojitelj sprejel še dva tuja učenca
// ki z osebkom ni v sorodstvu: za sirote skrbijo tuji ljudje; posvojiti tujega otroka / kmetje ne uporabljajo tuje delovne sile
3. ki mu osebek ne pripada: ozemlje pripada tujemu narodu, plemenu
4. v določni obliki ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek: sprejemati tuje navade / učiti se tuji jezik / biti tuje narodnosti
5. v katerem osebek ne živi, nima doma: ogledovati si tuje kraje; potovati po tujih deželah
6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele: domači in tuji vasovalci / tuje rastline / pripoved o prihodu tujih bitij na zemljo
7. v določni obliki ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja: tuji državljan, turist, vojak
// ki pripada drugi državi, ne državi osebka: letalo je zašlo v tuji zračni prostor; zasesti tuje ozemlje / tuja država država, ki ni država, katere prebivalec je osebek
// nanašajoč se na drugo državo, ne državo, katere prebivalec je osebek: tuji denar; tuja valuta / tuji prevoznik / tuji časopis; tuje blago / tuji kapital, kredit / tuje cene
8. v določni obliki ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka: tuji izraz; tuja imena / besede tujega izvora
9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja: njena čudno tuja lepota ga je očarala / v kraju se počutim tujega z okoljem, ljudmi nepovezanega
10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada: ugotoviti tuje primesi v snovi / odstraniti iz očesa tuje telo tujek / publ. odstraniti iz skupnosti tuje elemente
11. v zvezi s si ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni: tuje si prvine literarnega dela / kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji / angleščina je iz dveh tujih si prvin
12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen: njegov glas je bil tuj / sadje ima tuj priokus
13. z dajalnikom ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti: sin ji postaja tuj / glasba mu je bila zmeraj tuja; vaše ideje so mi tuje
14. ki osebku ni znan
a) iz srečanj, obvestil: na cesti me je ogovoril tuj človek; na oknu je videl same tuje obraze / kraj zanj ni več tuj; po imenu mi ni tuj, srečala se pa še nisva; ker so si bili udeleženci še tuji, so priredili družabno srečanje
b) iz predhodnega znanja: marsikomu še tuji izrazi
c) z dajalnikom iz lastnega doživetja, življenja: lakota mu v mladosti ni bila tuja
// z dajalnikom ki za osebek ni značilen: ta lastnost mu je tuja; naglica, zadrega mu ni tuja
● ekspr. ne bodi tako tuj zadržan, neoseben; ekspr. seda za tujo mizo jé pri drugih, tujih ljudeh; ekspr. lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; dom je prešel v tuje roke ni več v lasti iste družine; ekspr. živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; ekspr. tega ne sme slišati tuje uho kaka nezaželena oseba; povedati kaj skozi tuja usta z govorjenjem, besedami drugega človeka
♦ ekon. izkoriščati tuje delo delo, ki ga opravlja delavec za določeno plačilo s tujimi proizvajalnimi sredstvi; mat. tuji množici množici, ki nimata nobenega skupnega elementa; tuji števili števili, ki nimata nobenega skupnega faktorja

túje

prisl.:

(po) tuje misliti

tuje ga je pogledal

beseda mu zveni tuje

túji

-a -e sam.:

tujega nočemo, svojega ne damo geslo jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni tujega ozemlja

spoštovati tuje tuje stvari

ugotoviti, koliko je tujega v evropski miselnosti

iti na tuje v tujino

živeti na tujem v tujini

SSKJ²

túja -e ž (ú)
bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi storžki; klek1: posaditi tujo

SSKJ²

tújček -čka m (ú)
nav. ekspr. manjšalnica od tujec: prijazno pomagati tujčku / k svojim mladičem je privzela še tujčka tujega mladiča

SSKJ²

tújčenje -a s (ū)
1. star. potujčevanje: tujčenje podrejenih narodov
2. knjiž. uporabljanje tujih besed, tujk: govornikovo nepotrebno tujčenje

SSKJ²

tújčev -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na tujca: tujčev obraz
● ekspr. ječati pod tujčevo peto pod tujo oblastjo v popolnoma podrejenem položaju; kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti

SSKJ²

tujčeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. uporabljati tuje besede, tujke: v reklamah veliko tujčujejo

SSKJ²

tujčín -a m (ȋ)
zastar. tujec: domačin in tujčin

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tújčiti -im nedov. (ú ȗ)
1. star. potujčevati: tujčiti podjarmljene narode
2. knjiž. uporabljati tuje besede, tujke: v strokovnih delih veliko tujčijo

SSKJ²

tuje... prvi del zloženk
nanašajoč se na tuj: tujejezičen, tujenaroden, tujevladje

SSKJ²

tújec -jca m (ú)
1. kdor je iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: deželo so zasedli tujci; jezika tujca ni nihče razumel; tujci in tujke / ekspr. v deželi že stoletja gospodari tujec
// pripadnik tuje države: v hotelu plačujejo tujci višjo ceno
♦ tur. knjiga tujcev knjiga, v katero se vpisujejo gostje iz tuje države
2. tuj, neznan človek: večini prebivalcev sem še tujec
// tuj človek, ki ni seznanjen z okoljem: v tem delu mesta sem tujec, zato mi ulice niso znane
● ekspr. ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za dogodek, novico
3. tuj, nerazumljen človek: postati tujec v lastni družini / biti sam sebi tujec

SSKJ²

tujejezíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tuji jezik: tujejezični prebivalci / tujejezične knjige / tujejezični zapis besede
♦ šol. tujejezični pouk pouk, ki ni v maternem jeziku

SSKJ²

tújek -jka m (ū)
1. telo, košček snovi, ki pride v organizem in se z njim biološko ne uskladi, poveže: tujek mu je padel v oko; odstraniti tujek z operacijo; iver, prah in drugi tujki / presajena ledvica ni ostala tujek
2. ekspr. kar je kje tuje, od okolja različno: ta četrt je tujek v mestu / miselni tujek

SSKJ²

tujenároden -dna -o prid. (á)
knjiž. tuj, drugonaroden: tujenarodni priseljenci

SSKJ²

tujeprášen -šna -o prid. (ȃ)
agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste: tujeprašna rastlina

SSKJ²

tujeródec -dca m (ọ̑)
knjiž. kdor je tujega rodu, tuje narodnosti: s tujerodci naseljeno obmejno območje; asimilacija tujerodcev

SSKJ²

tujeróden -dna -o prid. (ọ̄) knjiž.
1. ki je tujega rodu, tuje narodnosti: tujerodno prebivalstvo / tujerodni priimek
2. tuj, neznačilen: tujerodna prvina drame

SSKJ²

tujeródka -e ž (ọ̑)
knjiž. ženska, ki je tujega rodu, tuje narodnosti: njegova žena je tujerodka

SSKJ²

tujevérec -rca m (ẹ̑)
drugoverec: strpnost do tujevercev

SSKJ²

tujevŕsten -tna -o prid. (ȓ)
ki je tuje vrste: tujevrstna snov / tujevrstne sestavine

SSKJ²

tujezémec -mca m (ẹ̑)
knjiž. inozemec, tujec: nezaželeni tujezemci

SSKJ²

tujezémski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. inozemski, tuj: tujezemski filmi / tujezemske rastline

SSKJ²

tujína -e ž (í)
ozemlje, dežele onstran meje domače države: vrniti se iz tujine; oditi v tujino; živeti v tujini / blagovna menjava, kulturni stiki s tujino / naši državljani na začasnem delu v tujini / ekspr. tujina mu je vzela zdravje
● knjiž. Ovida so izgnali v tujino iz domovine

SSKJ²

tujínec -nca m (ȋ)
nar. severovzhodno tujec: živeti med tujinci / znani ljudje in tujinci

SSKJ²

tujínski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na tujino: tujinski vplivi / tujinska dežela tuja

SSKJ²

tujínstvo -a s (ȋ)
kar je določeno z miselnimi, duhovnimi pojavi, ki izvirajo iz tujine: upirati se tujinstvu / njihovo trdnost je razjedel duh tujinstva / zastar. izvoz v tujinstvo tujino

SSKJ²

tujíti -ím nedov. (ī í) knjiž.
1. odtujevati, raznarodovati: tujina nas tuji
2. delati koga tujega: gosposka obleka mu je tujila prijateljico / obraz mu tujijo brki

tujíti se

odtujevati se:

tujiti se ljudem, svetu

SSKJ²

tújka -e ž (ú)
1. ženska iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: jezika tujke niso razumeli / po jeziku, navadah je še tujka
// pripadnica tuje države: potni list tujke
2. tuja, neznana ženska: večini vaščanov sem še tujka / v mestu sem velika tujka tuja, z okoljem zelo malo seznanjena ženska
3. tuja, nerazumljena ženska: postati v domači družini tujka
4. beseda, katere tuji izvor je jasno spoznaven: govoriti, uporabljati tujke; slovar tujk / mednarodne tujke
♦ jezikosl. prevzeta beseda, ki ni popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku
5. knjiž. tuja, nedomača rastlina: v parku raste nekaj tujk

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tujkárjenje -a s (á)
ekspr. uporabljanje tujih besed, tujk: odvečno tujkarjenje

SSKJ²

tújost -i ž (ú)
lastnost, značilnost tujega: tujost plemstva / opozarjati na tujost navad / dokazati tujost besede / medsebojna tujost ljudi

SSKJ²

tújski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na tujce ali tujstvo: tujske navade / trpeti zaradi tujske zavesti / star.: tujski promet turizem; gostilna s tujskimi sobami s turističnimi sobami / tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev

SSKJ²

tújskoprométen -tna -o prid. (ū-ẹ̑)
star. turističen: tujskoprometno društvo / tujskoprometni kraji

SSKJ²

tújstvo -a s (ū)
1. kar je miselno, duhovno tuje, nedomače: upirati se tujstvu; mladina se izgublja, ekspr. tone v tujstvu / očitali so mu tujstvo tuj izvor, tuje poreklo
2. lastnost, stanje koga, ki je kje tuj: zavedati se svojega tujstva v mestu / opozarjati na tujstvo njegove umetnosti
● ekspr. priseljeno tujstvo priseljeni tujci

SSKJ²

tújščina -e ž (ú)
ekspr. tuji jezik: uradni jezik je bila tujščina; materinščina in tujščina
// kar je v čem tujega sploh: tujščina v jeziku / miselna tujščina

SSKJ²

túkaj prisl. (ȗ)
1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: ste še vedno tukaj; tukaj me počakaj / tukaj pri vas mora biti; tukaj okrog / od tukaj do doma je daleč od tod
// izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tukaj imamo dosti znancev; ljudje tukaj so prijazni; vi niste od tukaj / tukaj v bližini stanujem / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tukaj; publ. Ljubljana. Tukaj so sprejeli dopolnila k ustavi
2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: tukaj, vidiš, je avtomobil zaneslo; to tukaj je treba popraviti; ravno tukaj je stal / tukaj me boli; kaj imate tukaj, je pokazal na kovček / tukaj se podpišite / tukaj za steno je skladišče; tukaj notri je tekočina / vznes., kot napis na nagrobniku tukaj počiva XY; kot napis na spominski plošči tukaj se je rodil XY
// izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali da je kaj v roki, kjer je komu na razpolago: pero je tukaj, izvolite; na, tukaj imaš denar in kupi / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tukaj je moja roka; pog., pri udarcu na, tukaj imaš za tvojo nesramnost
3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: avtor tukaj navaja novejše podatke; da, tukaj se je pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tukaj objavljamo eno
// izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, tukaj naj dodam le še naslednje; že tukaj želim poudariti, da se s predlogom ne strinjam
// izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: na sestanku so govorili o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč / zlasti tukaj, pri vodilnih delavcih, je to pomembna lastnost
4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: tukaj gre samo za denar; tako je odločil gospodar in tukaj nič ne pomaga / veš kaj, tukaj se pa vse neha
5. izraža neposredno predhodno uresničeno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tukaj je udaril po mizi; jaz grem domov, tukaj je nekoliko zajecljal, ker sem vsega naveličan
6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do vrha gore in tukaj se knjiga konča; tukaj se oglasi tajnica
// izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tukaj, ob koncu stoletja, so se pojavljale take zahteve; od tukaj naprej se začenja drugo obdobje
7. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: prikazujejo se enkrat tukaj, enkrat tam; streljali so zdaj tukaj, zdaj tam
● vse je bilo tako resnično, kot sem tukaj izraža podkrepitev trditve; sam.: skladno oblikovanje našega danes in našega tukaj

SSKJ²

túkajle prisl. (ȗ)
ekspr. tukaj: tukajle smo, pa ne moremo ven; tukajle nas počakaj / pojdimo tukajle dol; tukajle notri je pesek / tukajle imate prav, ne odnehajte

SSKJ²

túkajšnji -a -e prid. (ȗ)
ki je, se nahaja tukaj: doma je iz tukajšnjih krajev; tukajšnjim ljudem se je prikupila / po tukajšnjem mnenju te gradnje ne bi smel dopustiti; tukajšnje in zdajšnje življenje; sam.: moral bi biti tukajšnji, ne priseljenec; knjiž. zgodovine ne moremo pojmovati kot nekaj tukajšnjega in zdajšnjega

SSKJ²

túkajšnjost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost, značilnost česa tukajšnjega: tukajšnjost razmer
// kar je tukajšnje: problem je prisoten v tukajšnjosti

SSKJ²

túkalica -e ž (ū)
zool. manjša močvirska ptica selivka z rjavkastim, belo pisanim perjem po hrbtu in razmeroma dolgimi nogami, Porzana: oglašanje tukalice / grahasta, pritlikava tukalica
♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula

SSKJ²

tukán -a m (ȃ)
zool. velika ptica Južne in Srednje Amerike z zelo velikim pisanim kljunom, ki se hrani s sadeži, Ramphastus: loviti tukane zaradi perja / orjaški tukan

SSKJ²

túkec -kca m (ȗ)
zastar. potuhnjenec, premetenec: tukec je, na vse pokima, naredi pa po svoje

SSKJ²

túkla -e ž (ȗ)
nar. štajersko jabolčnik: piti tuklo

SSKJ²

túl1 -a m (ȗ)
cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic: napolniti tul s puščicami; obesiti si tul čez rame; lesen, usnjen tul / vtakniti nož v tul v nožnico
// kar je po obliki temu podobno: zatakniti baklo v tul / zviti papir v tul v cev, tulec
♦ etn. pastir trobi na tul, v tul na rog, v rog iz lubja

SSKJ²

túl2 -a m (ȗ)
zastar. tanka, mrežasta tkanina iz bombaža ali kemičnih vlaken; til: pajčolan iz tula

SSKJ²

tularemíja -e ž (ȋ)
vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka: odkriti povzročitelja tularemije

SSKJ²

túlast1 -a -o prid. (ȗ)
podoben tulu, tulcu: tulasta priprava
♦ igr. tulasta izpolnjevanka izpolnjevanka iz besed, ki so tulci; teh. tulasta podpora podpora, katere ožji del se da, vstavi v sosednji širši del

SSKJ²

túlast2 -a -o prid. (ȗ)
zastar. ki je iz tila; tilast: tulast pajčolan

SSKJ²

túlast3 -a -o prid. (ū)
nar. neumen, omejen: tulast fant

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

túlba -e ž (ȗ)
ekspr. tuljenje: tulba volkov / tulba gledalcev

SSKJ²

túlčast -a -o prid. (ȗ)
podoben tulcu: tulčasti cveti / tulčast klobuk

SSKJ²

túlček -čka m (ȗ)
manjšalnica od tulec: papirnati tulčki / nekdaj cigaretni tulček papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta

SSKJ²

tùle stil. tulè prisl. (ȕ; ȅ)
ekspr. tu1: tule čakam že pol ure / tam gori je še zima, tule doli pa pomlad / prav tule je sedela / odpočij se tule na terasi; tule pod oknom / kaj meni mar ti papirji, tule jih imaš

SSKJ²

túlec -lca m (ȗ)
1. cevasta priprava
a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca
b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko
c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce; stresti smodnik iz tulca; medeninast tulec
// cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta
// kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem
2. tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec
3. knjiž. tok2: tulec za očala / tulec za pištolo
4. knjiž. kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec
5. teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje
6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce; klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec
// temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem
♦ bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa

SSKJ²

tùlele stil. tulèle prisl. (ȕ; ȅ)
ekspr. tu1, tule: tulele poglejmo / tulele v vasi

SSKJ²

túlež -a m (ȗ) ekspr.
1. tuljenje: slišati tulež; tulež volkov / tulež letal nad mestom
2. kdor tuli: on je nesramen tulež

SSKJ²

túlij -a m (ú)
kem. težka kovina srebrno bele barve, element Tm: lantan in tulij

SSKJ²

tulilec gl. tulivec

SSKJ²

túlipan tudi tulipán -a m (ȗ; ȃ)
okrasna rastlina s pokončnim čašastim cvetom in črtalastimi listi: nasaditi tulipane; rdeči, rumeni tulipani; čebulice tulipanov / šopek tulipanov / vrtni tulipan
● ekspr. dežela tulipanov Nizozemska
♦ bot. močvirski tulipan močvirska logarica; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis

SSKJ²

túlipanast tudi tulipánast -a -o prid. (ȗ; ȃ)
podoben cvetu tulipana: tulipanast cvet

SSKJ²

túlipanov tudi tulipánov -a -o (ȗ; ȃ)
pridevnik od tulipan: tulipanova čebulica

SSKJ²

túlipanovec tudi tulipánovec -vca m (ȗ; ȃ)
vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: gladka debla tulipanovcev

SSKJ²

túlipovec -vca m (ȗ)
vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: cvetoči tulipovci; platane in tulipovci

SSKJ²

tulíti in túliti -im nedov. (ī ú)
1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine
// dajati tuljenju podobne glasove: morje je tulilo / granate so jim tulile nad glavami
// z močnim, zateglim, enakomernim glasom dajati signale: sirene tulijo / preh. tuliti alarm
2. slabš. zateglo, divje kričati: na cesti je tulila množica; začel je tuliti in psovati / tulile so druga na drugo / preh. tuliti parole, povelja; vrzimo ga v vodo, so tulili / preh. tulili so pesmi glasno prepevali
3. ekspr. glasno, zateglo jokati: ženske so tulile, da jih ni bilo mogoče poslušati; tulila je od jeze, togote / otrok je celo noč tulil jokal
4. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja tuli okrog oglov; zunaj je tulil veter, vihar; pren. groza ji je tulila v srcu
● kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje

tulé

knjiž.:

veter je tule pihal od juga tuleč

tulèč

-éča -e:

zver se je tuleč dvignila na zadnje noge

tuleči glasovi

tuleča množica

SSKJ²

túliti se -im se nedov. (ú ū)
1. ekspr. kriviti se, upogibati se: plamenčki migotajo, se tulijo
2. ekspr. prikrivati se, skrivati se: zdaj se naj nihče več ne tuli / čelo se tuli pod gostimi lasmi
3. nar. stiskati se, privijati se: maček se tuli k peči

SSKJ²

tulívec -vca in tulílec -lca [tuliu̯ca] m (ȋ)
kdor tuli: slišati tulivca
♦ zool. južnoameriška opica z oprijemalnim repom, ki se oglaša z zelo močnimi glasovi; vriskač

SSKJ²

tuljáva -e ž (ȃ)
1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija: naviti nit, žico na tuljavo; lesena, papirnata tuljava / tuljava za telefonski kabel / porabiti tuljavo sukanca
2. zastar. tul1, tulec: vzeti puščico iz tuljave / zviti list papirja v tuljavo
3. cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja: omesti tuljavo v dimniku / dimniška, prezračevalna tuljava
4. grad., navadno s prilastkom element za sestavljanje cevi: izdelovati dimne, ventilatorske tuljave
5. star. cevasti končni del kake priprave, posode; dulec: tuljava lijaka, steklenice
6. elektr. žica, zvita v vijačnico: tuljave transformatorja / indukcijska, magnetilna tuljava / naviti tuljavo
♦ strojn. vžigalna tuljava ki s pretvarjanjem nizke napetosti v visoko omogoča vžig eksplozivne zmesi v motorju z notranjim zgorevanjem

SSKJ²

tuljávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od tuljava: naviti nit na tuljavico / povezati konca tuljavice z virom električnega toka

SSKJ²

tuljávka -e ž (ȃ)
knjiž. tuljava: naviti sukanec na tuljavko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tuljávnik -a m (ȃ)
elektr. ogrodje, ki nosi navitje: tuljavnik za rotor

SSKJ²

túlje -a s (ū)
nar. najkrajše, najslabše predivo: gospodinja je predla boljše predivo, dekla pa tulje; zamašiti špranje s tuljem / konopljeno, laneno tulje

SSKJ²

túljenje in tuljênje -a s (ú; ē)
glagolnik od tuliti: tuljenje psa / tuljenje siren / tuljenje otrok v razredu / tuljenje vetra

SSKJ²

túlka -e ž (ȗ)
teh. kratki cevi podoben strojni element: natakniti tulko na iglo, os; napeljati nit skozi tulko / ležajna, navijalna tulka

SSKJ²

túlpa -e ž (ȗ)
tulipan: nasaditi tulpe; tulpe in narcise

SSKJ²

túlpika -e ž (ȗ) nar. prekmursko
1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike
2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina)

SSKJ²

túmba -e ž (ȗ)
1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani: pokrov tumbe; reliefi na tumbi
2. rel., nekdaj črno pregrnjen oder z nakazano krsto ali po tleh razprostrt črn prt v cerkvi ob obredu za pokojnika: postaviti tumbo; sveče okoli tumbe

SSKJ²

túmor -ja m (ū) med.
1. skupek izrojenih celic kakega tkiva; novotvorba, nova tvorba: izrezati, operirati tumor; benigni, maligni tumor; možganski tumor; tumor ledvic
2. oteklina, bula1: podkožni tumor

SSKJ²

túmorski -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na tumor: tumorske celice / tumorska rast tkiva

SSKJ²

túmpast -a -o prid. (ú) nižje pog.
1. top4: tumpasta britev / tumpast nos
2. omejen, neumen: tumpast človek; ni tako tumpast, kot se dela / tumpast obraz

SSKJ²

túmpec -pca m (ȗ)
nižje pog. omejen, neumen človek: ta tumpec namiga ni razumel / kot psovka kaj si pa misliš, tumpec neumni

SSKJ²

túmpek -pka m (ȗ)
nižje pog. omejen, neumen človek, zlasti otrok: mali tumpek je hotel pojesti deževnika

SSKJ²

tumul gl. tumulus

SSKJ²

tumúlt -a m (ȗ)
knjiž. hrup, trušč, zmeda: ob žaljivi izjavi je nastal v dvorani tumult

SSKJ²

túmulus in túmul -a m (ȗ)
arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov; gomila: odkopali so več tumulusov

SSKJ²

tún -a m (ȗ)
morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo: tuni se drstijo; jata tunov

SSKJ²

túna -e ž (ú)
morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo: uloviti veliko tun / okusno meso tune

SSKJ²

tunára -e ž (ȃ)
1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: ribiči polagajo iz tunare mrežo / tunara na vesla
2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: jata tunov je zaplavala v tunaro

SSKJ²

túndra -e ž (ȗ)
obširen svet brez drevja onstran polarne gozdne meje: potovati po tundri; sibirske tundre; tundra in tajga
♦ geogr. gozdna tundra na prehodu v gozd; mahovna tundra

SSKJ²

túndrski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na tundro: tundrski pas / tundrske rastline

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tunél -a m (ẹ̑)
1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel
// navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt
2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama
♦ agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik

SSKJ²

tunélec -lca m (ẹ̑)
pog. delavec, ki gradi predore: minerji in tunelci

SSKJ²

tunelnína -e ž (ī)
tur. pristojbina za prevoz skozi predor, predornina: plačati tunelnino

SSKJ²

tunélski -a -o prid. (ẹ̑)
pog. predorski: tunelske stene / tunelski hodniki podzemne železnice
♦ grad. tunelski opaž predoru podoben kovinski opaž za betoniranje zidov in stropov hkrati; les. tunelski les les za gradnjo predorov; teh. tunelska peč peč, pri kateri se snov, ki se peče, segreva, pomika skozi predoru podoben prostor

SSKJ²

tuner -ja [túner in tjúner] m (ū)
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo: tuner radijskega sprejemnika

SSKJ²

tunêra -e ž (ȇ)
1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: krma tunere / motorna tunera
2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: tuni so zaplavali v tunero / obalna tunera

SSKJ²

túnf in tùnf túnfa m (ȗ; ȕ ú)
nar. tolmun: skočiti v tunf; globok tunf

SSKJ²

túnika -e ž (ú)
1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo: obleči tuniko; toga in tunika
2. obrt. daljše žensko vrhnje oblačilo brez pasu za k dolgim hlačam ali h krilu: oblečena je bila v tuniko / tunika za na plažo
3. rel. srajci podobno liturgično oblačilo: tunika in dalmatika

SSKJ²

tunína -e ž (ī)
1. tunovo meso: tunina v olju; konzerva tunine
2. zastar. tun, tuni: ujeti tunino
● knjiž. opuščene tunine ob obali tunolovke

SSKJ²

túnja -e ž (ū)
nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: vzeti mast iz tunje

SSKJ²

túnjka -e ž (ū)
nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: napolniti tunjko z mastjo; vzeti klobaso iz tunjke / meso iz tunjke

SSKJ²

túnkati -am nedov. (ȗ) pog.
1. potapljati1, pomakati: tunkati glavo v morje / pazi se ga, rad tunka; fantje se tunkajo / tunkati vrečko s čajem v vrelo vodo
2. navadno v zvezi z v spravljati koga v neprijeten, zapleten položaj, stanje: v službi je takrat sebe reševal, njega pa tunkal / drug drugega so tunkali noter

SSKJ²

tunolòv -ôva m (ȍ ō)
lovljenje tunov: čas tunolova / tunolov je letos slab ulov tunov
// gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem tunov: na otoku je razvit tunolov

SSKJ²

tunolôvec -vca m (ȏ)
1. ribič, ki lovi tune: izkušeni tunolovci
2. ladja za lovljenje tunov: kapitan tunolovca

SSKJ²

tunolôvka -e ž (ȏ)
1. ladja za lovljenje tunov; tunolovec: tunolovka dviguje mrežo / motorna tunolovka
2. rib. mreža za lovljenje tunov: ladja spušča tunolovko v morje / mreža tunolovka
// navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov: postaviti tunolovko / obalna tunolovka
3. rib. ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov: sedeti na vrhu tunolovke

SSKJ²

túnov -a -o (ȗ)
pridevnik od tun: tunovo meso

SSKJ²

tupája -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae:

SSKJ²

tupamáros in tupamár -a m (ȃ)
pripadnik urugvajske mestne gverile: ugrabili so ga tupamarosi

SSKJ²

tùpatàm in tù pa tàm prisl., piše se narazen (ȕ-ȁ)
tu in tam: ljudje so tu pa tam stali v gručah in se pogovarjali / tu pa tam je šla za nekaj dni v toplice; prim. tu1

SSKJ²

tupíranje -a s (ȋ)
glagolnik od tupirati: kodranje in tupiranje / glavnik za tupiranje las

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tupírati -am nedov. in dov. (ȋ)
s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je vedno tupirala / zna dobro tupirati lase

tupíran

-a -o:

tupirani lasje

visoko tupirana pričeska

SSKJ²

tupóljev tudi túpoljev -a m (ọ̑; ȗ)
rusko potniško ali vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Tupoljevu: tupoljev je pristal; leteti s tupoljevom

SSKJ²

túr1 -a m (ȗ)
tvor: tur se mi dela na vratu; tur poči, se predre / gnojni tur; kožni, podkožni tur

SSKJ²

túr2 -a m (ȗ)
zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius:

SSKJ²

túra -e ž (ȗ)
1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem: končati, narediti turo; hoditi na ture; dolga, naporna tura / avtomobilska, smučarska tura; gorska, plezalna tura
2. knjiž. skupek brez premora si sledečih plesov, navadno napovedanih vnaprej, (plesni) krog: z njim je plesala prvo turo

SSKJ²

túrast -a -o prid. (ȗ)
tvorast: turast obraz, vrat

SSKJ²

túravost -i ž (ȗ)
tvoravost: turavost in krastavost

SSKJ²

turáža -e ž (ȃ)
teh. vrtilna hitrost: zmanjšati turažo / turaža petsto vrtljajev na minuto

SSKJ²

túrban -a m (ȗ)
1. v muslimanskem okolju moško pokrivalo iz dolgega platnenega traku, ki se ovije okoli glave: Turek s pisanim turbanom na glavi; turban in fes
2. temu podobno žensko pokrivalo: na glavi je imela svilen turban
// ekspr. kar je temu pokrivalu podobno sploh: kite ima spletene v nekak turban

SSKJ²

túrbanski -a -o prid. (ȗ)
podoben turbanu: turbanski klobuk / turbanska pričeska

SSKJ²

turbína -e ž (ȋ)
strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo: turbina se vrti; lopate turbine / enakotlačna, nizkotlačna turbina; kondenzacijska turbina pri kateri se izrabljena para odvaja v kondenzator; parna, vodna turbina; toplotna turbina parna ali plinska turbina

SSKJ²

turbínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na turbino: turbinsko kolo / turbinsko olje / turbinski pogon / turbinski dirkalni avtomobili; turbinska ladja / turbinski agregat turboagregat; turbinski stroji; turbinska naprava

SSKJ²

túrbo... prvi del zloženk (ȗ)
1. nanašajoč se na turbino, pogon s turbino
a) s tujko v drugem delu: turboagregat, turboelektričen, turborotor
b) z domačo besedo v drugem delu: turbočrpalka in turbo črpalka
2. ki je velik: turbopospešek in turbo pospešek
3. nanašajoč se na skrajno obliko česa: turbokapitalizem in turbo kapitalizem, turboekonomija in turbo ekonomija
4. nanašajoč se na turbofolk: turboglasba in turbo glasba, turbopevka in turbo pevka

SSKJ²

túrboagregát -a m (ȗ-ȃ)
strojn. toplotna turbina, z generatorjem električnega toka tesno povezana v agregat: preizkusiti nov turboagregat

SSKJ²

túrbočrpálka in túrbo črpálka -e ž (ȗ-ȃ)
strojn. centrifugalna črpalka, s toplotno turbino tesno povezana v agregat: turbočrpalka in turbokompresor

SSKJ²

túrbodízelski -a -o prid. (ȗ-ī)
ki je na dizelski pogon s turbinskim polnilnikom: turbodizelski agregat, motor; turbodizelski štirivaljnik

SSKJ²

túrboeléktričen -čna -o prid. (ȗ-ẹ̑)
strojn. nanašajoč se na električno energijo iz generatorja, ki ga žene toplotna turbina: turboelektrični pogon / turboelektrična ladja, lokomotiva

SSKJ²

túrbofólk in túrbo fólk -a m (ȗ-ọ̑)
zvrst glasbe, ki je nastala v Srbiji kot zmes popularne, ljudske in plesne glasbe: poslušati turbofolk / slovenski, srbski turbofolk; v prid. rabi: turbofolk glasba, pevka, skupina

SSKJ²

túrbogenerátor -ja m (ȗ-ȃ)
strojn. generator električnega toka, ki ga žene toplotna turbina: okvara na turbogeneratorju

SSKJ²

túrbokomprésor -ja m (ȗ-ẹ̑)
strojn. kompresor, ki ga žene toplotna turbina ali elektromotor z veliko vrtilno hitrostjo: aksialni turbokompresor

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

túrbopropélerski -a -o prid. (ȗ-ẹ̑)
strojn. nanašajoč se na vijak, ki ga žene plinska turbina: turbopropelersko letalo / turbopropelerski motor

SSKJ²

túrboreakcíjski -a -o prid. (ȗ-ȋ)
strojn. turboreaktiven: turboreakcijsko letalo / turboreakcijski motor

SSKJ²

túrboreaktíven -vna -o prid. (ȗ-ȋ)
nanašajoč se na turboreaktor: turboreaktivno letalo / turboreaktivni motor

SSKJ²

túrboreáktor -ja m (ȗ-á)
strojn. turbinski reaktivni motor: ladja z dvema turboreaktorjema

SSKJ²

turbulénca -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. zmeda, nemir: hotel je pozabiti turbulenco pretekle noči
2. fiz. pojav, pri katerem nastajajo vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčenje: raziskovati turbulenco vodnega toka / zračne turbulence so povzročile letalsko nesrečo

SSKJ²

turbulénten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. knjiž. zmeden, nemiren: turbulentno stanje v državi / turbulentna doba
2. fiz., v zvezi s tok, gibanje v katerem so vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčast: laminarni in turbulentni tok; turbulentno gibanje zraka

SSKJ²

turcízem -zma m (ī)
jezikosl. element turščine v kakem drugem jeziku: turcizmi v delih Iva Andrića

SSKJ²

túrčati -am nedov. (ȗ)
star. pobijati: mučili so jih in turčali
♦ etn. trkati pirhe

SSKJ²

túrček -čka m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od tur1: na roki ima turček; stisniti turček

SSKJ²

túrek -rka m (ú)
bot. užitna goba z oranžno rdečim klobukom in belim betom z rjavimi ali črnimi luskami, Leccinum: nabirati turke / brezov turek

SSKJ²

Túrek -rka m (ú)
pripadnik turškega naroda: navade Turkov; kadi, kolne kot Turek zelo

SSKJ²

túren1 -rna m (ú)
nižje pog. cerkveni stolp, zvonik: cerkev z dvema turnoma / grajski turen stolp
● alp. žarg. preplezati turen veliko pokončno, samostojno stoječo skalo; stolp

SSKJ²

túren2 -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na turo: turni stroški / turne smuči; turno kolo / turno smučanje

SSKJ²

túrenc -a [turənc] m (ȗ)
nižje pog. stolpič: linica v turencu
● alp. žarg. preplezati turenc manjšo pokončno, samostojno stoječo skalo; stolpič

SSKJ²

túrenčkast -a -o [turənčkast] prid. (ȗ)
etn., v zvezi turenčkasta pipa kovinska pipa s stolpičastim pokrovčkom: kaditi turenčkasto pipo

SSKJ²

túrenski -a -o [turənski] prid. (ū)
nižje pog. stolpen: turenske line / turenska ura

SSKJ²

túrgor -ja m (ȗ)
bot. pritisk celične vsebine na celično steno: ob padanju turgorja rastlina vene

SSKJ²

túrica -e ž (ȗ)
ekspr. manjšalnica od tura: narediti turico / planinska turica

SSKJ²

túring -a m (ȗ)
1. tekst. prožna, prijetno hrapava progasta ali karirasta bombažna tkanina za turistične, športne srajce: srajca iz turinga
2. tur. turizem, povezan s športno dejavnostjo: ukvarjati se s turingom / avtomobilski turing; v prid. rabi:, avt. turing servis

SSKJ²

turírati -am nedov. in dov. (ȋ)
avt. povečevati dotok goriva, da deluje motor z večjim številom vrtljajev: šofer turira / turirati motor

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

turíst -a m (ȋ)
1. kdor potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: nuditi turistom hrano in prenočišče; domači, tuji turisti / motorizirani, individualni turisti
2. zastar. planinec, alpinist: vzpon turistov na vrh gore

SSKJ²

turístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na turiste ali turizem: turistična sezona / turistični urad; turistično društvo / turistične informacije / turistični kraj; turistična točka; turistične znamenitosti / turistična prireditev / turistični spominki / turistični zemljevid / turistično letalo / turistični razred na ladji, letalu; turistični vodnik; turistična taksa taksa, ki se plača za bivanje v turističnem kraju
♦ tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami; turistična prepustnica prepustnica, ki daje turistu pravico bivanja v državi do 30 dni; zasebna turistična soba

turístično

prisl.:

turistično urejene kraške jame

turistično znan kraj

SSKJ²

turístičnoinformacíjski -a -o prid. (í-ȋ)
nanašajoč se na turistične informacije: turističnoinformacijski center; turističnoinformacijski portal; turističnoinformacijska pisarna

SSKJ²

turístičnopropagánden -dna -o prid. (í-ȃ)
nanašajoč se na turistično propagando: turističnopropagandni stroški / turističnopropagandna brošura

SSKJ²

turístika -e ž (í)
1. dejavnost turistov: razvoj turistike / veseli ga zlasti turistika
2. zastar. planinstvo, alpinistika: gojiti turistiko / zimska turistika

SSKJ²

turístinja -e ž (ȋ)
star. turistka: turistinja je odpotovala

SSKJ²

turístka -e ž (ȋ)
ženska, ki potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: turistka je najela sobo v hotelu; tuja turistka

SSKJ²

turístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na turiste: vesela turistovska družba / star. turistovski kraj turistični kraj / turistovska koča planinska koča

SSKJ²

turízem -zma m (ī)
1. pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: proučevati turizem; domači, inozemski turizem / turizem narašča / avtomobilski, jahtni turizem; izletniški, nakupovalni, obmejni, zimski turizem / individualni turizem pri katerem je organizator turist, skupina turistov, ne agencija; kongresni turizem v zvezi s kongresi, zborovanji; verski turizem pri katerem je namen potovanja obisk svetega kraja, verskega svetišča
// gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb turistov, nudenjem uslug turistom: podpirati turizem; ukvarjati se s turizmom; dohodek države od turizma; strokovnjak za turizem / delavci v turizmu turistični delavci / turizem na kmetiji kmečki turizem
2. v zvezi kmečki turizem dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma: razvoj kmečkega turizma
// objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem
♦ tur. prehodni turizem ki se ukvarja s prehodnimi gosti; stacionarni turizem za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju

SSKJ²

turkíz -a m (ȋ)
poldrag kamen modrikasto zelene barve: prstan s turkizom; kot turkiz modre oči

SSKJ²

turkízen -zna -o prid.(ȋ)
1. ki je iz turkizov, s turkizi: turkizni prstan; turkizni uhani
2. po barvi podoben turkizu: turkizne oči; nebo je bilo turkizno / turkizna barva

turkízno

prisl.:

turkizno modro krilo

turkizno zelena Soča

SSKJ²

turkológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za turkologijo: znan turkolog

SSKJ²

turkologíja -e ž (ȋ)
veda o turški zgodovini, kulturi in jeziku:

SSKJ²

túrkotatárski -a -o prid. (ȗ-ȃ)
jezikosl. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki: turkotatarske jezikovne značilnosti / turkotatarski jeziki

SSKJ²

turmalín -a m (ȋ)
poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči
♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat

SSKJ²

turmalínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na turmalin: turmalinska ogrlica / dekle s turmalinskimi očmi z očmi, črnimi kot turmalin
♦ min. turmalinske klešče priprava iz ploščic, izdelanih iz kristalov turmalina, navadno zelenega, za določanje optičnih lastnosti rudnin

SSKJ²

turn ipd. gl. turen1 ipd.

SSKJ²

túrnar -ja m (ū)
v stari Avstriji član nemške telovadne organizacije Turnverein: demonstracije proti turnarjem / nemški turnarji

SSKJ²

turnêja -e ž (ȇ)
potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih: organizirati turnejo; zboleti med turnejo, na turneji; tisoč kilometrov dolga turneja; enomesečna turneja; turneja orkestra; turneja predsednika države; turneja po domovini, Evropi / gledališka, koncertna, predvolilna, smučarska turneja / odpotovati na turnejo

SSKJ²

turnír -ja m (í)
1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah: prirediti turnir; zmagati na turnirju / nogometni, teniški turnir; plesni turnir; šahovski turnir / satelitski turnir manjši, vzporedni turnir, ki poteka ob glavnem
♦ šah. brzopotezni turnir; dvokrožni turnir pri katerem igra vsak igralec z vsakim po dve partiji; medconski turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; mojstrski turnir na katerem igrajo šahovski mojstri, ki morajo biti glede na ostale igralce v večini; pregledni, problemski turnir; šah., šport. izbirni turnir pri katerem se izberejo igralci za nadaljnje tekmovanje
2. zgod. srednjeveška prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov, navadno na konjih, v bojnih igrah, bojnih spretnostih: kralj prireja turnir; neznani vitez je na turnirju premagal vse nasprotnike / viteški turnir

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

turnírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na turnir: turnirska pravila / turnirski zmagovalec / turnirska čelada, oprema / turnirski šah
♦ šah. turnirska tabela tabela, v katero se vpisujejo rezultati tekmovalcev na turnirju

SSKJ²

túrnus -a m (ȗ)
1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena: v šoli, tovarni so uvedli turnus / mesečni, tedenski turnus / držati se turnusa
2. čas opravljanja kake dejavnosti, dolžnosti od ene do druge ustaljene menjave: turnus traja dve uri / dopoldanski, nočni turnus; delata v različnih turnusih
3. pog. skupina oseb, ki opravlja kako dejavnost, dolžnost v času od ene do druge ustaljene menjave: ves turnus je že bil na zdravniškem pregledu
♦ agr. turnus ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; gozd. turnus sečnje čas, po katerem se lahko ponovi sekanje na istem prostoru, obhodnja

SSKJ²

túrnusen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na turnus: turnusni sistem / turnusni vodja

SSKJ²

turôba -e ž (ó)
knjiž. stanje žalostnega, mračnega človeka: s svojo vedrino mu je kmalu odgnala turobo / turoba jesenskih dni

SSKJ²

turôben -bna -o prid., turôbnejši (ó ō)
knjiž. žalosten, mračen: fant je nekam turoben / spregovoriti s turobnim glasom / turobne misli / turoben jesenski dan / turobna pokrajina

turôbno

prisl.:

zvon se je turobno oglasil

dan je bil turobno mrzel

SSKJ²

turôbnost -i ž (ó)
knjiž. žalost, mračnost: obšla ga je turobnost / turobnost pesmi / turobnost jesenske pokrajine

SSKJ²

túroperátor -ja m (ȗ-ȃ)
podjetje, ki ponuja turistične storitve v paketu: predstavniki slovenskih turoperaterjev in turističnih agencij; sodelovanje turoperatorja z letalskimi družbami / svetovni turoperatorji; Združenje evropskih turoperaterjev

SSKJ²

túrščica -e ž (ú)
nar. koruza: saditi turščico / ličkati, robkati turščico / postaviti strašilo v turščico

SSKJ²

túrščičen -čna -o prid. (ú)
nar. koruzen: turščični storž; turščično zrno / turščična moka / turščična njiva

SSKJ²

túrščina -e ž (ú)
turški jezik: prevod iz turščine

SSKJ²

túrški -a -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik
// nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov
2. v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, bot. brkati nagelj:
● turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; turško stranišče stranišče na počep
♦ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; jezikosl. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto

túrško

prisl.:

govoriti (po) turško

●

sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo

SSKJ²

túrštvo -a s (ú)
lastnosti, značilnosti Turkov: v pesnitvi je čutiti pravo turštvo / vpliv turštva turške kulture, miselnosti
● ekspr. obsojati turštvo teh divjakov brezobzirno nasilje, ravnanje

SSKJ²

túsah -a m (ȗ)
tekst. svila iz vlaken kokonov nekultivirane indijske sviloprejke: pridobivati tusah; v prid. rabi: bluza iz tusah svile

SSKJ²

túskulum in túskul -a m (ȗ)
knjiž. mirno in udobno zavetje, bivališče: iz mestnega hrupa se je umaknil v svoj tuskulum

SSKJ²

túš1 -a m (ȗ)
1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje
2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tušu
// risba v tej tehniki: razstava olj in tušev

SSKJ²

túš2 -a m (ȗ)
pog. prha: kopalnica s tušem / vroč tuš; novica je nanjo delovala kot mrzel tuš / stopiti pod tuš / po tušu je šel v posteljo po prhanju / srečanje je bilo hud tuš zanj hudo razočaranje, neprijetno presenečenje

SSKJ²

túš3 -a m (ȗ)
glasb. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš

SSKJ²

túš4 -a m (ȗ)
šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: po tušu sodnik prekine dvoboj / premagati nasprotnika s tušem

SSKJ²

tušíranje1 -a s (ȋ)
glagolnik od tuširati1: tuširanje načrta / tuširanje ležajev

SSKJ²

tušíranje2 -a s (ȋ)
glagolnik od tuširati2: tuširanje z mrzlo vodo; kopanje in tuširanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tušíranka -e ž (ȋ)
um. žarg. risba v tušu, s tušem: razstava tuširank / Pregljeve tuširanke

SSKJ²

tušírati1 -am nedov. in dov. (ȋ)
1. risati, prekrivati s tušem: tuširati načrt
2. ličiti s tušem: tuširati trepalnice
3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tuširno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na gladkost, obliko: tuširati ležaj tečaja

tušíran

-a -o:

tuširana risba

SSKJ²

tušírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. umivati s prho; prhati: tuširati otroke; tuširati se s toplo vodo

SSKJ²

tušírati3 -am dov. in nedov. (ȋ)
šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: tuširati nasprotnika

SSKJ²

tušíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tuširanje1: tuširni postopek / tuširna plošča zelo gladka plošča, premazana s tušem, barvo, za označevanje izboklih mest s pritiskom ob obdelovanec

SSKJ²

túta1 -e ž (ū)
zlasti v primorskem okolju kombinezon: obleči tuto; delavci v tutah

SSKJ²

túta2 medm. (ū)
za uspavanje otroka: aja, tuta, aja, spi otrok moj / tuta nina; aja tuta

SSKJ²

tútast -a -o prid. (ū)
zastar. nezgovoren in bojazljiv: ne bodi no tutast, povej kaj

SSKJ²

tútati -am nedov. (ȗ)
ekspr. hupati, trobiti: mimo so drveli avtomobili in tutali

SSKJ²

tútka -e ž (ȗ)
slabš. nezgovoren in bojazljiv človek: ta fant je prava tutka; ne bodi taka tutka

SSKJ²

tútor -ja m (ū)
knjiž. varuh, skrbnik: postaviti mladoletniku tutorja; pren. tutor življenja

SSKJ²

tútorski -a -o prid. (ū)
knjiž. varuški, skrbniški: tutorske dolžnosti

SSKJ²

tútorstvo -a s (ū)
1. varuštvo, skrbništvo: sprejeti tutorstvo / lastiti si tutorstvo nad kom; idejno, politično tutorstvo
2. sistematično vodenje študentov skozi študij: študentsko, učiteljsko tutorstvo; metode, oblike tutorstva; posvet, pravilnik o tutorstvu; komisija, pomočnik za tutorstvo / tutorstvo v okviru univerz; tutorstvo za tuje študente

SSKJ²

tutti [túti] prisl. (ȗ)
označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi (skupaj): pri nekaterih baladah nastopa delitev petja na solo in tutti; v prid. rabi: tutti mesta v skladbi

SSKJ²

tútu1 medm. (ū)
za uspavanje otroka: peti: tutu, tutu / aja tutu; aja tutaja, aja tutu

SSKJ²

tutú2 in tútu medm. (ȗ; ȗ)
posnema glas hupe, trobljenje: pred ovinkom je zatrobil: tutu, tutu / pesn. pomlad je že tu, tututu, so zatrobile trobentice

SSKJ²

tùuráden -dna -o prid. (ȕ-ȃ)
pisar. nanašajoč se na tukajšnji urad: tuuradni dopis

tùurádno

prisl.:

tuuradno se potrjuje

SSKJ²

tùzêmeljski tudi tùzémeljski -a -o [tuzeməljski] prid. (ȕ-ȇ; ȕ-ẹ̑)
knjiž. nanašajoč se na kaj tu, na zemlji: tuzemeljsko življenje / tuzemeljske sfere in metafizika

SSKJ²

tùzémski1 -a -o prid. (ȕ-ẹ̑)
knjiž. nanašajoč se na kaj tu, na zemlji: gospodarstvo, politika in druga tuzemska področja / tuzemsko življenje

SSKJ²

tuzémski2 -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. nanašajoč se na ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemski transport; inozemski in tuzemski / tuzemski izdelki domači izdelki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tuzémstvo -a s (ẹ̑)
knjiž. ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemstvo in inozemstvo / nakup v tuzemstvu nakup doma, v domači državi

SSKJ²

túžen -žna -o prid. (ú ū)
zastar. žalosten, otožen: zapuščena, tužna mati / tužne misli

túžno

prisl.:

tužno gledati

SSKJ²

TV1 in tv -ja [tẹvé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
krat. televizija: sporočiti po TV-ju; prvi del zloženk: TV-film; TV-sprejemnik; TV-igrica; TV-oddaja

SSKJ²

TV2 in tv -- ž [tẹvé] (ẹ̑)
krat. televizija: ljubljanska TV; sporočiti po TV

SSKJ²

tvár -í ž (ȃ)
knjiž. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: spreminjati tvar / mrtva, živa tvar

SSKJ²

tváren -rna -o prid. (á ā) knjiž.
1. snoven, materialen: tvarni svet / tvarni zgodovinski viri / tvarni in duševni pojavi
2. gmoten1, materialen: tvarne dobrine; tvarne koristi

tvárno

prisl.:

oborožena akcija je bila moralno in tvarno mogoča

biti tvarno preskrbljen

SSKJ²

tvarína -e ž (í) knjiž.
1. snov, materija: telesa so iz tvarine; les je heterogena tvarina / eksplozivne, gorljive tvarine
2. snov, material: zlato in druge tvarine za okrasne izdelke / odvažati tvarino
3. snov, gradivo: urejati tvarino; ima dovolj tvarine za razpravo
4. (učna) snov, vsebina: poglobiti se v tvarino / za izpit je ponovil vso učno tvarino

SSKJ²

tvarínski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. snoven, materialen: tvarinski svet
● knjiž. tvarinski obseg zbornika snovni, vsebinski

SSKJ²

tvarívo -a s (í)
snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kot tvarivo uporabljajo bambus
// snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se razlikujeta po tvarivu

SSKJ²

tvárnost -i ž (ā)
knjiž. snovnost, materialnost: tvarnost teles / raziskovati tvarnost; tvarnost in duhovnost

SSKJ²

tvéganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od tvegati: odločiti se za tveganje / tveganje operacije / tveganje življenja / voziti brez tveganja; reševali so jih z največjim tveganjem

SSKJ²

tvéganost -i ž (ẹ̄)
lastnost, značilnost tveganega: tveganost takega ravnanja / to je združeno z veliko tveganostjo

SSKJ²

tvégati -am dov. in nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. za dosego cilja iti v nevarnost
a) da se doživi kaj nezaželenega, slabega: nikoli ne tvega, igra zelo previdno; drzni, pogumni tvegajo; kdor gre v gorečo hišo, tvega, da se zaduši / tvegati napad; ni tvegal priti / zdravniki operacije niso tvegali / tvegati pljučnico; tvegati poraz, posmeh / tvegati nevarnost izpostaviti se nevarnosti
b) da se izgubi kaj: tvegati premoženje; tvegati življenje za prijatelja; ekspr. tvegati glavo
2. publ. biti v nevarnosti zmote, očitkov: tvegati napoved, trditev

tvegáje

preskakoval je ovire, tvegaje, da pade

tvegajóč

-a -e:

tvegajoč, da se zaduši, plane v gorečo hišo

tvégan

-a -o:

tvegana odločitev

tvegana operacija

♦

pravn. tvegana pogodba pogodba, pri kateri je korist odvisna bolj od naključja kot od prizadevanja strank

SSKJ²

tvégav -a -o prid. (ẹ̄) knjiž.
1. ki rad tvega: tvegav človek; postajal je nepreviden in tvegav
2. tvegan: tvegava dejanja / tvegav izraz

SSKJ²

tvégavec -vca m (ẹ̄)
knjiž. kdor rad tvega: drzen tvegavec

SSKJ²

tvégavost -i ž (ẹ̄) knjiž.
1. lastnost, značilnost tvegavega človeka: fantovska podjetnost in tvegavost
2. tveganost: tvegavost takega ravnanja

SSKJ²

tvésti tvézem in tvêsti tvêzem nedov., tvézel; tvézen (ẹ́; é)
slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega: kaj vse jim je tvezel; tvesti komu o dekletih / tvesti laži, neumnosti / da ne boš o tem tvezla drugim govorila, pripovedovala

SSKJ²

tvéza -e ž (ẹ̄)
knjiž., slabš. neresnična, izmišljena govorica, pripoved: ponavljati, širiti kake tveze

SSKJ²

tvézenje -a s (ẹ̄)
glagolnik od tvesti: neprestano tvezenje; tvezenje neumnosti

SSKJ²

tvéziti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄)
tvesti: kaj vse so tvezili po mestu / tveziti komu laži

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tvíd -a m (ȋ)
groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče: kupiti svetlo rjav tvid; krilo, plašč iz tvida / ekspr. bila je v tvidu oblečena v tvidasto oblačilo

SSKJ²

tvídast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz tvida: tvidast kostim, plašč / tvidasto blago

SSKJ²

tvíst tudi twist -a [tvíst] m (ȋ)
živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike: plesati tvist; rumba, samba in tvist
// skladba za ta ples: igrati tvist

SSKJ²

tvít -a m (ȋ)
sporočilo na družabnem omrežju Twitter, dolgo največ 140 znakov: objavljati, pisati tvite; izboljševati svojo javno podobo s tviti

SSKJ²

tvítanje -a s (ȋ)
dejavnost uporabnikov družabnega omrežja Twitter: pridobiti spletno občinstvo s prizadevnim tvitanjem; ministrsko tvitanje; bloganje in tvitanje

SSKJ²

tvítati -am nedov. (ȋ)
uporabljati družabno omrežje Twitter: ni na Facebooku in ne tvita; začeti, prenehati tvitati / tvitati prijateljem

SSKJ²

tviteráš -a m (á)
uporabnik družabnega omrežja Twitter: tviteraši secirajo vse: od izjav ministrov do zapisov novinarjev; blogerji in tviteraši

SSKJ²

tvój tvôja -e zaim. (ọ́ ó)
1. izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: tvoj avtomobil, dom; blago je tvoje, ne moje / neprav. daj mi tisto tvojo knjigo svojo / tvoj obraz; tvoje roke
2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: tvoja krivda, trmoglavost / bil sem v tvojih letih, ko sem se poročil / tvoj poklic
// izraža razmerje med ogovorjenim in okolico: tvoj položaj je dober; tvoja čast je ogrožena; tvoja navzočnost me hrabri / ekspr. kako boš to naredil, je tvoja stvar
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: tvoj mož, otrok / tvoj delavec / kot pozdrav na koncu pisma: lepo te pozdravlja Tvoj (tvoj) Peter; vedno Tvoja (tvoja) Urša
4. izraža izhajanje od ogovorjenega: tvoj dar / tvojega pisma bodo veseli / tvoj nasvet, ukaz
5. pog. izraža (stalno) povezanost z ogovorjenim: tvoj avtobus že prihaja
6. v medmetni rabi, v zvezi s ti izraža čustven, navadno negativen odnos do ogovorjenega: pritoževala se je: Ti in tvoj šport; ti in tvoje ribe
● tvoj čas šele prihaja čas, ko boš uspel, se uveljavil; pog. ona ni tvoj tip ne ustreza tvojemu okusu, tvojim predstavam; tvoja kava je dobra kava, ki jo ti skuhaš; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se mi zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; evfem. on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje ni pošten, krade; tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku; prisl.: po tvoje že ne bomo delali; želela je, da bi bilo po tvoje da bi upoštevali tvoj nasvet, predlog; sam.:, pog. tvoj ne hodi več v službo tvoj mož; pog. tvojim je bilo pri nas všeč tvojim sorodnikom; pog. tvoja pa odlično kuha tvoja žena; pri hiši ni nič tvojega ni tvoje lastnine; pog. prav, naj bo po tvojem po tvojem mnenju; prim. vajin, vaš

SSKJ²

tvójec -jca m (ọ̄)
nav. mn., star. član tvoje družine: odpuščam tebi in tvojcem

SSKJ²

tvór -a m (ọ̑)
1. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice: tvor se mi dela; predreti tvor; tvor na vratu / gnojni tvor
2. zastar. tvorba: kamniti tvori

SSKJ²

tvórast -a -o prid. (ọ̑)
poln tvorov: tvorast vrat

SSKJ²

tvóravost -i ž (ọ̑)
pojavljanje tvorov po telesu: krastavost in tvoravost / zdraviti tvoravost

SSKJ²

tvórba -e ž (ọ̑)
1. glagolnik od tvoriti: tvorba se nadaljuje; tvorba kapnikov / tvorba besed
2. kar se naredi, ustvari
a) snovnega: tvorba ima obliko krogle; cvetlicam podobne ledene tvorbe na steklu; kopito je rožena tvorba; tvorbe v kraških jamah / naravna tvorba
b) duhovnega: jezik, pesem je tvorba duha / junak pripovedi je abstraktna tvorba
c) družbenega: gospodarske, politične tvorbe / publ. nastajanje novih državnih tvorb novih držav
♦ geom. geometrijska tvorba; jezikosl. tvorba primernika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva

SSKJ²

tvórben -bna -o tudi tvórben -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na tvorbo: tvorben proces / tvorbna sestavina
♦ jezikosl. tvorbna slovnica slovnica o delanju, ustvarjanju stavkov, besednih zvez

SSKJ²

tvórec -rca m (ọ̑)
knjiž. ustvarjalec: literarni tvorci; tvorec glasbenega dela / tvorci miru / tvorec nove države / taka gospodarska politika je tvorec inflacije
♦ ekon. produkcijski tvorci delo, predmet dela in delovna sredstva kot elementi, brez katerih ni mogoča proizvodnja

SSKJ²

tvóren -rna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ustvarjalen: samonikel in tvoren duh / tvorno sodelovanje med narodi
♦ bot. tvorno tkivo rastlinsko tkivo, iz katerega se po celičnih delitvah in diferenciacijah razvijejo vsa druga (trajna) tkiva; jezikosl. tvorni način glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja; tvornik

tvórno

prisl.:

tvorno se vključevati v delo

tvorno pretekli deležnik

SSKJ²

tvorílka -e ž (ȋ)
geom. premica ali krivulja, ki s svojim gibanjem oblikuje ali popiše lik, ploskev: tvorilka ploskve, valja

SSKJ²

tvorína -e ž (í)
zastar. tvorba: rožena tvorina / miselna tvorina

SSKJ²

tvorítelj -a m (ȋ)
zastar. ustvarjalec: umetniški tvoritelj

SSKJ²

tvorítev -tve ž (ȋ)
tvorjenje, tvorba: toplota pospešuje tvoritev plesni / tvoritev novih besed

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

tvóriti -im nedov. (ọ̄) knjiž.
1. delati, ustvarjati: tvoriti glasove z govorilnimi organi / tvoriti pojme
2. biti2, ustvarjati: skala v strugi tvori jez / lak tvori zaščito / to vprašanje tvori jedro razprave je jedro
3. sestavljati: odbor tvorijo trije člani
♦ geom. stranici tvorita kot 90° delata, oklepata; jezikosl. tvoriti besede, stavke; mat. tvoriti množice

tvóriti se

delati se, nastajati:

na vratu se mu tvori bula

tvorèč

-éča -e:

ozadje tvoreče kulise

tvórjen

-a -o:

na osnovi dokazov tvorjen sklep

tvorjena beseda

SSKJ²

tvorívo -a s (í)
1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva
// snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta
2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva
♦ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir

SSKJ²

tvórjenje -a s (ọ̄)
glagolnik od tvoriti: tvorjenje glasov / tvorjenje zaščitne plasti / tvorjenje besed

SSKJ²

tvórjenka -e ž (ọ̄)
jezikosl. tvorjena beseda: deli tvorjenke; mladost, starocerkvenoslovanski in druge tvorjenke

SSKJ²

tvórnica -e ž (ọ̑)
zastar. tovarna: delati v tvornici / tvornica klobukov / dimniki tvornice

SSKJ²

tvórničar -ja m (ọ̑)
zastar. tovarnar: premoženje tvorničarja

SSKJ²

tvórnik -a m (ọ̑)
jezikosl. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja: delam je tvornik; srednjik, trpnik in tvornik

SSKJ²

tvórniški -a -o prid. (ọ̑)
zastar. tovarniški: tvorniški delavec / tvorniški dimniki

SSKJ²

tvórnost -i ž (ọ̄)
knjiž. ustvarjalnost: umetnikova tvornost že upada / gledališka, znanstvena tvornost; ljudska tvornost

SSKJ²

tvórstvo -a s (ọ̑)
knjiž. (duhovno) ustvarjanje: spodbujati tvorstvo / leposlovno, umetniško tvorstvo

SSKJ²

tvŕdka -e ž (ȓ) star.
1. podjetje: lastnik tvrdke / izvozna tvrdka
2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo tvrdko

SSKJ²

tweed ipd. gl. tvid ipd.

SSKJ²

twist gl. tvist

SSKJ²

ú1 -- in -ja m (ū)
dvaindvajseta črka slovenske abecede: napisati u; veliki U; cev v obliki črke U; z malim u; ležeči u-ji
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi u

-- kot imenovalni prilastek

dvaindvajseti po vrsti:

točka u

♦

metal. profil U profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki U

ú-

prvi del zloženk

nanašajoč se na u:

♦

metal. U-profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki U

SSKJ²

ú2 medm. (ȗ)
posnema tuljenje, hud jok: u, u, u, zavija burja okrog oglov; u, u, je prestrašeno jokal otrok
// posnema glas sove: u, u, u, se je oglašala sova; sam.: zaslišali so zategli sovji u, u, u

SSKJ²

ù3 medm. (ȕ)
1. izraža začudenje, presenečenje: u, kako si bila pridna; hitro, hitro! U, kaj pa je
2. izraža podkrepitev trditve: u, kako bobni; u, si občutljiva

SSKJ²

u... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se
b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se
c) dosege zaželenega namena, cilja: ublažiti / uokviriti, ustekleničiti / udobrovoljiti, uenosmeriti, upokončiti / ubesediti, učlovečiti / udomačiti, upijaniti / uhoditi, uigrati se / upliniti, utekočiniti se
č) v zvezi s se zmanjšanja česa kot posledice dejanja: ukuhati se, uskočiti se, usušiti se
d) v zvezi s se napake, pomote pri dejanju: umeriti se, uračunati se, ušteti se
e) povzročitve škode, poškodbe z dejanjem: urezati, ustriči / usekati se
f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): ubraniti, uloviti / uleči se
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: udor, udoren, udrtje, usedlina

SSKJ²

uáu [u̯au̯] medm. (ȃ) pog.
izraža navdušenje: uau, kako je lepo; prim. vav

SSKJ²

ubádanje -a s (ȃ)
glagolnik od ubadati se: ubadanje z otroki ji je vzelo veliko časa / ubadanje s pisanjem

SSKJ²

ubádati se -am se nedov. (ȃ) ekspr.
1. z naporom opravljati opravila, dela v zvezi s tem, kar določa sobesedilo: ubadati se s kmetijo; sama se ubada z otroki in gospodinjstvom / dolgo se že ubada s tem delom ga z naporom opravlja
2. ukvarjati se s čim neprijetnim, težavnim: kar sam se ubadaj s tem problemom; noče se ubadati z nepomembnimi stvarmi / vse življenje se ubada s težavami jih ima
// ukvarjati se s čim sploh: ubadati se z obrtjo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ubèg in ubég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
zastar. pobeg2: ubeg iz zapora

SSKJ²

ubégel -gla -o [ubegəu̯] prid. (ẹ́)
star. pobegel: ubegli ujetniki

SSKJ²

ubéglec -a [ubegləc] m (ẹ̑)
zastar. ubežnik: zasledovati ubegleca

SSKJ²

ubégniti -em dov., tudi ubegníte; tudi ubegníla (ẹ́ ẹ̑)
zastar. pobegniti: poskušati ubegniti / ubegniti nevarnosti umakniti se pred njo, se ji izmakniti

SSKJ²

ubelíti in ubéliti -im dov. (ī ẹ́)
star. obeliti1: ubeliti platno / skrbi ubelijo lase / ubeliti deblo

ubéljen

-a -o:

ubeljene rjuhe

SSKJ²

ubesédenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ubesediti: brez ubesedenja svojih občutkov človek sebe nikoli ne more zares spoznati; način ubesedenja; nezmožnost ubesedenja

SSKJ²

ubesedíliti -im dov. (í ȋ)
izraziti z besedilom: ubesediliti grafični prikaz; ubesediliti niz sličic; govorno, pisno ubesediliti

SSKJ²

ubesedítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov; sodobna ubeseditev antičnega mita; tehnika ubeseditve

SSKJ²

ubeséditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
izraziti z besedami: ubesediti doživetja, misli

ubeséden

-a -o:

ubesedene misli

proti koncu romana se ubesedena snov začenja ponavljati

SSKJ²

ubesedítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ubeseditev: ubeseditveni postopek / ubeseditvena sredstva

SSKJ²

ubesedoválec -lca [ubesedovau̯ca tudi ubesedovalca] m (ȃ)
kdor kaj ubeseduje, zna ubesedovati: je mojstrski ubesedovalec

SSKJ²

ubesedoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ubesedovanje: ubesedovalni postopek / ubesedovalne prvine

SSKJ²

ubesedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od ubesedovati: ubesedovanje snovi v romanu; način ubesedovanja

SSKJ²

ubesedováti -újem nedov. (á ȗ)
izražati z besedami: ubesedovati dogodke

SSKJ²

ubežáti -ím dov., ubéži; ubéžal tudi ubêžal (á í)
1. z begom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: ubežati sovražniku / ubežati pred zasledovalci
// ekspr. umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: ubežati kazni / ubežati usodi / za las je ubežal smrti
2. star. pobegniti, zbežati: obljubil je, da ne bo poskušal ubežati; ubežati od doma / pes se je strgal z verige in ubežal ušel; ubežati od vojakov dezertirati

SSKJ²

ubéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg: ubežni nameni / ubežni rovi v brlogu
// star. pobegel: ubežni vojak; ubežna skupina
♦ astron. ubežna hitrost hitrost, ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; mat. ubežna ravnina s projekcijsko ravnino vzporedna ravnina skozi projekcijsko središče

SSKJ²

ubéžnica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki ubeži, pobegne: ujeti ubežnico; ubežnica iz vzgojnega doma
2. tipka na računalniški tipkovnici za prekinitev programa: pritisniti ubežnico; zavrniti spremembe v dokumentu z ubežnico; vnašalka in ubežnica

SSKJ²

ubéžnik -a m (ẹ̑)
kdor ubeži, pobegne: zasledovati ubežnika; ubežnik iz zapora / knjiž. politični ubežnik politični begunec; vojaški ubežnik dezerter

SSKJ²

ubéžniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ubežnike: ubežniška skupina / knjiž. ubežniška vlada begunska vlada

SSKJ²

ubéžništvo -a s (ẹ̑)
dezerterstvo: na fronti se je širilo ubežništvo / kaznovati ubežništvo s smrtjo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ubijáč -a m (á)
1. priprava za ubijanje z udarcem: imeti v roki, žepu ubijač; ubiti ribo z ubijačem; lesen, železen ubijač
2. zastar. ubijalec: kaznovati ubijača

SSKJ²

ubijálec -lca [ubijau̯ca] m (ȃ)
1. kdor ubije človeka: najti, ujeti ubijalca; morilci in ubijalci / bolezenski ubijalec; ubijalec iz ljubosumnosti
2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi kaj duševnega: on je ubijalec najine ljubezni

SSKJ²

ubijálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ubijanje: ubijalna sla / ubijalno orožje

SSKJ²

ubijálka -e [ubijau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki ubije človeka: soditi ubijalki; požigalka in ubijalka

SSKJ²

ubijálski -a -o [ubijau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na ubijalce ali ubijanje: ubijalsko orodje, orožje / ubijalski pogled / ubijalski mraz zelo hud

SSKJ²

ubíjanje -a s (í)
glagolnik od ubijati: ubijanje ljudi; sla po ubijanju / množično ubijanje / ubijanje živali / ubijanje upanja, volje do dela / ubijanje časa s klepetanjem / ubijanje z delom, s kmetijo

SSKJ²

ubíjati -am nedov. (í)
1. z udarci, s silo povzročati smrt
a) človeka: ropali so in ubijali / ubijati ljudi s strupi / ekspr. ni ubijal z rokami, ampak z besedo ukazoval je ubijati
b) živali: ubijati kače
// s silo svojega gibanja, padca povzročati smrt koga: padajoče skale so ubijale napadalce
// s svojo silo, z delovanjem sploh povzročati smrt: eksplozija ruši in ubija; visoka temperatura ubija bakterije
2. z udarci, s silo povzročati, da kaj poči, se poškoduje: ubijati šipe
// v zvezi ubijati jajca na tak način delati, da se odstrani jajčna lupina: ubijati jajca in jih peči / ubijati jajca v ponev
3. ekspr. povzročati, da kdo izgublja svojo telesno, duševno moč: zakaj me ubijaš s težkim delom / brezdelje, vročina ga ubija; sestanki, spori ga ubijajo / to ga duševno, telesno ubija
4. ekspr. povzročati izgubo česa duševnega: ne ubijaj mu upanja; ubijati komu veselje, voljo do dela / hrup ubija duševno zbranost
5. ekspr. delati, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubijati čakanje, dolgčas s klepetom, z ribolovom, zabavo / prijetno ubijati čas
● ekspr. črka ubija, duh oživlja samo dobesedno razumevanje zapisanega povzroča izgubo njegove resnične vsebine, ki jo more znova ustvarjati duh

ubíjati se

zaradi padca, udarca ob kaj umirati:

padali so v prepade in se ubijali

namerno povzročati svojo smrt, zlasti z udarcem, s silo:

rajši so se ubijali, kot da bi postali ujetniki

ekspr.

s kakim dejanjem, predmetom delati, povzročati, da se izgublja telesna, življenjska moč:

ubijati se z delom, s kmetijo

/ s pijačo se ubija, in vendar pije

zelo naporno, težko delati: ubijati se za otroke; ubijati se na kmetiji, po njivah; ubijati se od jutra do noči / star. vse življenje se je ubijal z revščino je živel v pomanjkanju

s širokim pomenskim obsegom z naporom, navadno brez (večjega) uspeha opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo: ubijati se z branjem kitajskih znakov / vse popoldne so se ubijali s prelaganjem hlodov; ubijati se s problemom

ekspr.

izgubljati svojo moč, jakost, zlasti zaradi delovanja nasprotne sile:

vodni curki so se med seboj ubijali

/ kriki se ubijajo v bobnenju slapa

/ koraki se ubijajo v mahu

●

ekspr. ubijati si glavo s čim beliti si glavo s čim; star. ne bo se mu treba ubijati s palico po svetu težko, slabo živeč se potikati, hoditi

ubijajóč

-a -e:

ubijajoč se sam na kmetiji, je kmalu onemogel

ubijajoči streli

enolično delo je ubijajoče

prisl.: ubijajoče dolgo čakati

ubijajoče zanič zelo

ubíjan

-a -o:

kriki ubijanih ljudi

SSKJ²

ubikácija -e ž (á)
knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: ubikacija svetišča / železniške ubikacije stavbe, zgradbe; vinske gorice z ubikacijami za vinogradnike z domovi, s stanovanji

SSKJ²

ubikvitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod, povsodnost: načelo ubikvitete

SSKJ²

ubirálec -lca [ubirau̯ca tudi ubiralca] m (ȃ)
zastar. uglaševalec: ubiralec glasbil

SSKJ²

ubirálka -e [ubirau̯ka tudi ubiralka] ž (ȃ)
glasb. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov: ebenovinasta ubiralka; ubiralka na kitari, violini; prijemi na ubiralki

SSKJ²

ubíranje -a s (ī)
glagolnik od ubirati: ubiranje razglašenih strun / navadil se je ubiranja lastnih poti

SSKJ²

ubírati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto: ubirati glasove pevcev; barve vzorca se lepo ubirajo med seboj
// star. uglaševati: nekaj časa je ubiral razglašene strune, nato je začel igrati
2. ekspr. igrati, peti2: fantje ubirajo vesele melodije / nekdo ubira strune kitare igra na kitaro
3. ekspr., navadno v zvezi s pot, smer iti, hoditi kod: vsak dan ubira isto pot; ubirala sta stranske poti; ubirali so smer proti severu
// s prislovnim določilom, v zvezi ubirati pot iti, hoditi: konj je počasi ubiral pot; ubirala sta pot po bližnjicah
4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: peš jo je ubiral za njimi; hitro sta jo ubirala po strmini; kam jo ubiraš
5. ekspr. ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: ubirati nove metode, novo taktiko; prepričan je, da ubira pravo pot / ubirati svoja pota v ustvarjanju ne biti pretirano dovzeten za vplive
● ekspr. ubirati korake, stopinje za kom hoditi; ekspr. molče sta ubirala dolge korake hodila z dolgimi koraki

ubírati se

teh.

biti tak, da se drug drugemu prilega:

zobniki se morajo pravilno ubirati

ubirajóč

-a -e:

pogovarjala sta se, počasi ubirajoč pot proti domu

SSKJ²

ubistríti se -ím se dov., ubístril se; ubistrèn (ī í)
postati bister, zelo prozoren: voda se ubistri

SSKJ²

ubíti ubíjem dov., ubìl (í ȋ)
1. z udarcem, s silo povzročiti smrt
a) človeka: napadalec je potnika ubil; namerno, nehote ubiti koga / ubiti koga s kamnom, z nožem, s puško / ubiti koga s plinom
b) živali: ubiti kačo, muho / lovec je medveda ubil šele s tretjim strelom / ubiti prašiča z električnim tokom / ekspr. dobil je udarec, ki bi vola ubil zelo močen udarec
// s silo svojega gibanja, padca povzročiti smrt koga: v gozdu ga je ubilo drevo / druga krogla ga je ubila
// s svojo silo, z delovanjem sploh povzročiti smrt: ubila ga je eksplozija, strela / brezoseb. ubilo ga je v rudniku / novica o sinovi smrti je mater skoraj ubila
2. z udarcem, s silo povzročiti, da kaj poči, se poškoduje: ubiti šipo / star. glavo ti ubijem, če te še enkrat zalotim razbijem
// v zvezi ubiti jajce na tak način narediti, da se odstrani jajčna lupina: ubil je jajce in ga spekel / ubiti jajce v juho / pog. za zajtrk si je ubil dve jajci pripravil, spekel
3. ekspr. povzročiti, da kdo izgubi svojo telesno, duševno moč: pregovarjanje ga je čisto ubilo; vročina me hitro ubije
4. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega: ta človek mi je ubil veselje, voljo do dela / teh načel čas ne bo ubil razveljavil
// povzročiti, da kdo česa ne čuti, se česa ne zaveda več: s pijačo ubiti občutek sramu; ubiti v kom usmiljenje, vest / da bi ubil duševno praznoto, je veliko bral
5. ekspr. narediti, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubiti čakanje, čas z branjem
6. ekspr. povzročiti, da kaj izgubi svojo izrazitost, intenzivnost: z dodatkom ubiti barvo; ubiti in poživiti / ubiti glas, odmev / ubiti ritem / te besede so ubile do takrat živahno razpravo
7. v medmetni rabi izraža podkrepitev
a) trditve: naj me bog, strela ubije, če lažem
b) zanikanja: ne morem, ne znam, pa če me ubiješ
● ekspr. če izve oče, me bo ubil zelo pretepel, kaznoval; ekspr. koliko časa ubije za prazne stvari porabi; ta človek še muhe ne bi ubil je zelo miren, miroljuben; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. imeti karte za vola ubiti zelo dobre karte

ubíti se

zaradi padca, udarca ob kaj umreti:

padel je s strehe in se ubil

ubiti se z avtomobilom

/ ekspr. pazi, da se na strmih stopnicah ne ubiješ da ne padeš

namerno povzročiti svojo smrt, zlasti z udarcem, s silo:

obupal je in se ubil

/ ubiti se s pištolo

/ ubiti se s strupom

ekspr.

izgubiti svojo moč, intenzivnost, zlasti zaradi delovanja nasprotne sile:

valovi so se ubili ob obali

/ njihova vojaška moč se je ubila

●

ekspr. delo moraš končati, pa če se ubiješ ne glede na težavnost, napor; zastar. ubiti si nos razbiti si

ubívši

star.:

ubivši stražarja, so imeli pot prosto

ubít

-a -o:

ubit človek

ubit pogled, smeh

našli so ga ubitega

ubite barve

ubita šipa

ubit v vojni

duševno ubit

spati kot ubit zelo trdno

♦

agr. ubito vino vino, ki ne učinkuje sveže; prisl.: ubito odgovoriti, pogledati; ubito rumena barva; sam.: pokopati ubite

SSKJ²

ubítje -a s (ȋ)
glagolnik od ubiti: ubitje šipe
● knjiž. ubitje človeka uboj

SSKJ²

ubítost -i ž (ȋ)
stanje ubitega: ubitost živali / ekspr. duševna, telesna ubitost

SSKJ²

ublaževálen -lna -o prid. (ȃ)
blažilen: ublaževalno sredstvo

SSKJ²

ublaževánje -a s (ȃ)
glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij

SSKJ²

ublaževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj manj
a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine
b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce
c) ostro, negativno: ublaževati kritiko
2. delati, da se kaj pojavlja
a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja
b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino
3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu

ublažujóč

-a -e:

ublažujoča opomba

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ublažítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ublažiti: ublažitev bolečine / ublažitev posledic nesreče / ublažitev kazni

SSKJ²

ublažíti -ím dov., ublážil (ī í)
1. narediti kaj manj
a) neprijetno, hudo: z obkladki ublažiti bolečine / ublažiti posledice / ublažiti kazen
b) neprijetno, boleče: ublažiti padec, udarec
c) ostro, negativno: ublažiti kritiko, stališče
2. narediti, da se kaj pojavlja
a) v manj izraziti obliki: ublažiti pritisk / ublažiti ovinek
b) v manj visoki stopnji: ublažiti jezo, žejo / ublažiti učinek kisline
3. knjiž. narediti kaj blago, milo: sreča mu je ublažila obraz

ublažèn

-êna -o:

s humorjem ublažena satira

SSKJ²

ubóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi; šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili
2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več
3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet; niso tako ubogi, kot si mislite; iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne
4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje
// z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike
5. ekspr. skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla; v mestu imajo samo en ubog hotel
● iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo

ubógo

prisl.:

ubogo živeti

star. v tem romanu je ubogo malo izvirnega zelo malo

sam.: pomagati ubogim in bolnim

SSKJ²

ubóganje -a s (ọ̑)
glagolnik od ubogati: uboganje staršev / naučiti psa na uboganje

SSKJ²

ubógati -am dov. in nedov. (ọ̑)
1. narediti, ravnati tako, kot kdo zahteva, predlaga: otrok uboga starše; pes uboga gospodarja; ti mu reci, mene ne uboga; v vsem ga uboga; ubogati na migljaj, ekspr. na prvo besedo; konj uboga na poteg vajeti; hitro, takoj, ekspr. slepo ubogati / ta deklica rada uboga je ubogljiva / ubogati povelje, ukaz
● preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega
// upoštevati pri svojem ravnanju: ni ubogal nasveta; ubogati svojo pamet, razum
2. ekspr. zadovoljivo reagirati, odzivati se na določena dejanja, ukrepe: dolgo se je trudil, da bi ga letalo ubogalo / noge ga ne ubogajo ne more več hoditi; oči ga ne ubogajo ne more več gledati; leva roka ga ne uboga ne more delati z njo; spomin ga za zdaj še uboga ima še dober spomin

SSKJ²

ubogljív -a -o prid., ubogljívejši (ī í)
ki (rad) uboga: ubogljiv otrok; biti, postati ubogljiv; preveč, zelo ubogljiv / ekspr. avtomobil je ubogljiv in se ga da lepo voziti

ubogljívo

prisl.:

ubogljivo izpolnjevati ukaze

SSKJ²

ubogljívost -i ž (í)
lastnost ubogljivega človeka, zlasti otroka: ubogljivost otroka / starši zahtevajo ubogljivost

SSKJ²

ubógost -i ž (ọ̄)
knjiž. revnost, siromašnost: zavedati se svoje ubogosti

SSKJ²

ubòj -ôja m (ȍ ó)
glagolnik od ubiti 1: zagrešiti uboj; biti obsojen zaradi uboja / uboj iz koristoljubja, ljubosumnosti; uboj na zahrbten način
♦ pravn. naklepni uboj naklepna povzročitev smrti človeka; umor; uboj na mah v močni razdraženosti

SSKJ²

ubójen -jna -o prid. (ọ̄)
knjiž. ubijalen: ubojni namen / delo je bilo ubojno ubijajoče
♦ voj. ubojni učinek; ubojna letalska bomba

SSKJ²

ubójnik -a m (ọ̑)
zastar. ubijalec: roparji in ubojniki / ubojniki kralja

SSKJ²

ubójstvo -a s (ọ̑)
zastar. uboj: biti zaprt zaradi ubojstva

SSKJ²

ubóren -rna -o prid., ubórnejši (ọ́ ọ̄)
star. reven, siromašen: uboren človek / uborna kmetija / uborna hrana; uborne zaloge majhne, nezadostne

ubórno

prisl.:

uborno živeti

SSKJ²

ubórnost -i ž (ọ́)
star. revnost, siromašnost: ubornost obleke / sramuje se svoje ubornosti

SSKJ²

ubóščina -e ž (ọ̑)
knjiž. revščina, siromaštvo: prizadevale so jih skrbi in uboščina / živeti v uboščini

SSKJ²

ubóštvo -a s (ọ̑)
knjiž. revščina, siromaštvo: gospodarska kriza je povečala uboštvo / živeti v uboštvu / duhovno, miselno uboštvo

SSKJ²

ubóžati -am dov. (ọ̑)
zastar. obubožati: družina je ubožala; popolnoma ubožati

SSKJ²

ubóžček -čka m (ọ̑)
1. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden človek: ubožček se je hudo ranil / kot nagovor kaj se je zgodilo, ubožček
2. star. revež, siromak: dati ubožčkom hrano in obleko

SSKJ²

ubóžec -žca m (ọ̑)
1. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden človek: ubožec je hudo bolan / kot nagovor ubožec, kaj so ti storili
2. star. revež, siromak: razdeliti denar med ubožce
● knjiž. asiški ubožec sv. Frančišek Asiški

SSKJ²

ubóžen -žna -o prid., ubóžnejši (ọ́ ọ̄)
star. reven, siromašen: ubožen študent; bili so zelo ubožni; ubožna družina / ubožno pohištvo skromno
● ubožna hiša ubožnica
♦ pravn. ubožno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe

ubóžno

prisl.:

ubožno živeti

ubožno oblečen človek

sam.: ubožni in bogati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ubóžica -e ž (ọ̑)
ekspr. usmiljenja, pomilovanja vredna ženska: ubožica že dolgo boleha / kot nagovor ti ubožica, kaj si morala prestati

SSKJ²

ubóžnica -e ž (ọ̑)
nekdaj zavod za ljudi brez dohodkov: umrl je v ubožnici; mestna, občinska ubožnica

SSKJ²

ubóžnik -a m (ọ̑)
star. revež, siromak: pomagati ubožnikom; vaški ubožniki

SSKJ²

ubóžniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ubožnico: ubožniška uprava / ubožniški ljudje

SSKJ²

ubóžnost -i ž (ọ́)
star. revnost, siromašnost: skrivali so svojo ubožnost / živeti v ubožnosti / duševna ubožnost duševna revščina

SSKJ²

ubóžnosten -tna -o prid. (ọ́)
pravn., nekdaj, v zvezi ubožnostno spričevalo listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe:

SSKJ²

ubraníti in ubrániti -im dov. (ī á)
1. s svojo dejavnostjo, zlasti vojaško, preprečiti, da kdo kaj zavzame, zasede: vojaki so ubranili most; ubraniti mesto, položaje; ubraniti s topovi; težko ubraniti / ubraniti mesto pred napadalci
2. s svojo dejavnostjo preprečiti, da se komu kaj vzame: ubraniti družinsko čast; ubraniti svoj ugled / država je ubranila svojo neodvisnost
3. v zvezi s pred s svojo dejavnostjo preprečiti, da kaj kam pride, kaj poškoduje: ubraniti obraz pred čebelami; ubraniti oči pred prahom / ubraniti rastline pred boleznimi
4. navadno z dajalnikom s svojo dejavnostjo preprečiti uresničitev kakega dejanja: tega mi ne bo nihče ubranil; ubranil mu je pobeg / ni ji mogel ubraniti, da ne bi vsega povedala
● publ. ubraniti naslov prvaka znova pridobiti
♦ šport., pri nogometu ubraniti enajstmetrovko

ubraníti se

in ubrániti se

s svojo dejavnostjo doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega:

ubraniti se nenehnega spraševanja

z roko se je ubranil udarca

/ ubraniti se bolezni; težko se je ubranil strahu

/ te misli se ne more ubraniti, če si še tako prizadeva

SSKJ²

ubranljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ubraniti: soteska je lahko ubranljiva / ubranljiv napad

SSKJ²

ubránost -i ž (á)
lastnost, značilnost ubranega: barvna, glasovna ubranost; ubranost gibov / ubranost instrumentov; ubranost zbora / ubranost moštva / lirična ubranost dramskih prizorov

SSKJ²

ubráti ubêrem dov., stil. uberó; ubrál (á é)
1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto: ubrati barve pohištva; ubrati glasove pevcev / omizje je ubral v pevski zbor
b) logično urejeno celoto: govor oseb je dramatik ubral z njihovim značajem; njegova igra se ni ubrala z igro ostalih / knjiž. zbirala sta podatke in jih ubrala v celoto združila
// star. uglasiti: ubral je razglašene strune na citrah; ubrati zvonove
2. ekspr. začeti igrati, peti: pevke so ubrale prvo kitico pesmi; harmonikar je ubral nov valček / ubrati strune kitare začeti igrati na kitaro
3. ekspr., navadno v zvezi s pot, smer iti, oditi kod: ubrali so najbližjo pot v dolino; ubrali so pot nad vasjo / letalo je ubralo pravo smer / ubral je pot k sošolcu šel, odšel
4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: ubral jo je kar po bližnjici; ubrati jo za vojaki; ubrati jo povprek / ubral jo je v tujino za kruhom
// hitro oditi, steči: skočil je iz grma in jo ubral po stezi; ubrali smo jo v zavetje / ubrati jo v dir zdirjati
5. ekspr. začeti ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: ubrati nove metode dela; moštvo je ubralo drugo taktiko; preiskovalci so ubrali napačno pot; ubrati pravo pot pri reševanju problema
6. star. izbrati: ubrali so pravi čas za setev; ubral si je daljšo pot do doma / ženo si je ubral v sosednji vasi
7. zastar. zgrabiti: ubral ga je za vrat in odvlekel od mize / pes ga je ubral za hlače
● star. ubrati jadro skrajšati; star. ubrati krilo, zavese nabrati; ekspr. ubral je korak po godbi uravnal, uskladil; ekspr. preden je ubral pravi odgovor, je bilo že prepozno našel; ekspr. zdaj bomo ubrali druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega

ubráti se

priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja:

igralska skupina se je dobro ubrala

ni se mogel ubrati z drugimi

ubrán

-a -o

deležnik od ubrati:

ubrani glasovi pevcev

nakit mora biti ubran z obleko

ubrane barve vzorca

ubrano petje, zvonjenje

katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju:

ubrana celota

ubrana kompozicija

/ ubrana igra

knjiž.

ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo:

roman je epsko ubran

/ barve, ubrane na en sam ton; repertoar gledališča je ubran na eno samo temo; prisl.: ubrano peti; zbor zveni ubrano

SSKJ²

ubrejíti -ím tudi ubrêjiti -im dov., ubrêji; ubrêjil (ī í; ē ȇ)
povzročiti brejost: žrebec ubreji kobilo

ubrejíti se

, tudi ubrêjiti se

postati brej:

psica se ubreji

ubrejèn

-êna -o tudi ubrêjen -a -o:

ubrejena svinja

SSKJ²

ubrísati ubríšem dov., tudi ubrisála (í ȋ)
1. pog. udariti: tiho, če ne te ubrišem; ubrisati s palico po tleh
2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči: ubrisal jo je proti dolini; ubrisal jo je, kar so mu noge dale
● zastar. ubrisati solze obrisati

ubrísati se

star.

zjasniti se:

nebo se je ubrisalo

/ vreme se je ubrisalo

●

knjiž. obraz se ji je ubrisal razjasnil; nar. vino se je ubrisalo izčistilo

ubrísan

-a -o

deležnik od ubrisati:

ubrisano nebo

pog.,

ekspr.

čudaški,

neumen:

smešen, malo ubrisan človek

mahal je z rokami kot ubrisan

SSKJ²

ubrusíti in ubrúsiti -im dov. (ī ú)
z brušenjem dati čemu zaželeno obliko, zaželene lastnosti: ubrusiti ventil; ubrusiti s smirkovim papirjem

ubrusíti se

in ubrúsiti se

zmanjšati se zaradi brušenja:

osla se ubrusi

pri brušenju se poškodovati:

pazi, da se ne ubrusiš

SSKJ²

ubŕzdati -am dov. (r̄)
knjiž. zadržati z brzdo; obrzdati: s težavo je ubrzdal konja
// obvladati, zadržati: ubrzdati strasti; komaj se je ubrzdal

SSKJ²

ucedíti -ím dov., ucêdi in ucédi; ucédil; ucejèn (ī í)
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči: ucedil jo je proti postaji, da bi ujel vlak; pes jo je ucedil za bežečima
// steči1, zbežati: ob šumu jo je napadalec ucedil

SSKJ²

ucêjati se -am se nedov. (é)
knjiž. cediti se: z las se mu uceja voda
● knjiž. vol se uceja opravlja malo potrebo

SSKJ²

ucvírati -am nedov. (ȋ)
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo teči, bežati: zajec jo ucvira čez travnik; pošteno jo je moral ucvirati, da ga niso ujeli

SSKJ²

ucvréti ucvrèm dov., ucvŕl (ẹ́ ȅ)
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči: ucvreti jo proti postaji; ucvreti jo po pomoč; ucvreti jo za žeparjem
// steči1, zbežati: ob šumu jo je tat ucvrl; zajec jo ucvre čez travnik / najbolje bi jo bilo ucvreti, dokler je še čas

SSKJ²

učákati -am dov., učákajte in učakájte; učákala in učakála (á ȃ)
star. dočakati: učakati boljše čase; učakati svobodo / učakati izid knjige; učakati bratovo vrnitev / končno je učakal sina se mu je rodil sin / učakati sto let; bolnik ni učakal večera

SSKJ²

učakováti -újem nedov. (á ȗ)
nar. gorenjsko čakati: ustavila se je in ga učakovala

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

učáranost -i ž (ȃ)
po ljudskem verovanju stanje učaranega: učaranost človeka; zbuditi se iz učaranosti

SSKJ²

učárati -am dov. (ȃ)
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je učarala, zato je bolan; učaral jo je, da se samo smeje
// s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: učarati koga v žival
2. knjiž. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je učarala

učáran

-a -o:

stali so nepremično, kakor učarani

učarano mesto

SSKJ²

účbenik -a m (ȗ)
knjiga s predpisano snovjo za učenje: izdati, napisati učbenik; matematični učbenik; osnovnošolski, univerzitetni učbenik; učbenik francoščine, pog. za francoščino; učbenik za samouke / pomožni, predpisani učbenik / šahovski učbenik

SSKJ²

účbeniški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na učbenik: učbeniška obravnava snovi / zadovoljiti učbeniške potrebe

SSKJ²

účen1 -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na učenje, pouk: učni pripomoček; učna knjiga; učne metode; učno-vzgojni proces / publ. dobiti novo učno moč novega učitelja; učne ustanove; učno osebje / učne delavnice do 1980 delavnice za praktični pouk strokovnih predmetov; učna knjiga; učna ura časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut; eno učno mesto je prazno delovno mesto učitelja
// nanašajoč se na uk 2: učna pogodba
♦ ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; šol. učni čas trajanje pouka; učni jezik jezik, v katerem poteka pouk; učni korak osnovna snovna enota v programiranem učenju; učni načrt načrt, ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; učni predmet; učni program predmetnik in učni načrt; nezadostni, odlični učni uspeh; učna doba do 1980 predpisan čas za izučitev v poklicu; učna enota del učne snovi, ki se obravnava v eni učni uri ali v več učnih urah; učna obveznost učitelja tedensko število ur pouka, ki jih mora opraviti učitelj; učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu

SSKJ²

účen2 in učán účna -o in -ó prid. (ú ȃ ú)
star. nadarjen za učenje: ker je bil učen, je tuji jezik hitro obvladal / učna žival učljiva

SSKJ²

učênček -čka m (é)
nav. ekspr. manjšalnica od učenec: droben učenček; učenček prvega razreda

SSKJ²

učênčev -a -o prid. (é)
nanašajoč se na učenca: učenčev zvezek / učenčev učni uspeh

SSKJ²

učênec -nca m (é)
1. kdor se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli: postal je učenec prvega letnika; učenec 2. b razreda / šola ima tisoč dvesto učencev
// kdor se tako uči, poučuje, glede na odnos do svojega učitelja: biti Ramovšev učenec; ta univerzitetni profesor zna spodbujati svoje učence k znanstvenemu delu
// do 1980 kdor se usposablja za kak poklic, kako obrt: čevljarski, kuharski učenec / učenci v gospodarstvu
2. kdor se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor: učenec znanega slikarja, trenerja / v njem je našel zvestega učenca / učenec naturalizma
● knjiž. Eskulapov učenec zdravnik
♦ rel. Kristus in njegovi učenci

SSKJ²

učeník -a m (í)
star. učitelj: učenik je stopil v razred; strog učenik / učenik govorništva / biti komu učenik in vzornik
♦ rel. Učenik in dvanajst apostolov Kristus kot verski učitelj svojih učencev

SSKJ²

učeníški -a -o prid. (ȋ)
star. učiteljski: učeniška strogost / učeniška vloga

SSKJ²

učeníštvo -a s (ȋ)
star. učiteljstvo: čast učeništva / leta učeništva učiteljevanja

SSKJ²

učenják -a m (á)
kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: čudaški, slavni učenjak; prepiri, razprave učenjakov / pravni učenjak / ekspr. v filozofiji je pravi učenjak

SSKJ²

učenjákar -ja m (ȃ)
slabš. učenjak: težko razumljivo razpravljanje učenjakarjev

SSKJ²

učenjákarica -e ž (ȃ)
slabš. učenjakinja: suhoparna učenjakarica

SSKJ²

učenjákarski -a -o prid. (ȃ)
slabš. učenjaški: učenjakarska natančnost / učenjakarski izrazi / bodi manj učenjakarski, kdo te bo pa razumel

učenjákarsko

prisl.:

učenjakarsko razlagati

SSKJ²

učenjákarstvo -a s (ȃ)
slabš. učenjaštvo: posmehovati se učenjakarstvu / razložiti brez nepotrebnega učenjakarstva

SSKJ²

učenjákinja -e ž (á)
ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: slavna učenjakinja / ekspr. malo učenjakinjo je mama nagradila s čokolado

SSKJ²

učenjáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na učenjake: učenjaška vprašanja / učenjaška besedila / ne bodi tako učenjaški

učenjáško

prisl.:

učenjaško opisovati

SSKJ²

učenjáštvo -a s (ȃ)
1. ekspr. učenjaško ravnanje, mišljenje: posmehovati se učenjaštvu / biti usmerjen v praktičnost, ne v učenjaštvo / razložiti kaj brez visokega učenjaštva
2. star. učenjaki: zbralo se je učenjaštvo iz vse Evrope

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

učênje -a s (é)
1. glagolnik od učiti: učenje otroka zahteva potrpežljivost / dolgoletno učenje v prvem razredu poučevanje / pomagati sošolcu pri učenju / po nekajmesečnem učenju je že govoril angleško; učenje biologije je rad odlagal na zadnji dan / učenje besedila, pesmi; učenje na pamet / učenje mu dela težave; imeti dosti učenja; ekspr. zagristi se v učenje / po triletnem učenju je postal pomočnik; učenje za kovača, v trgovini / denarno podpirati koga v času učenja v tujini študija, šolanja / učenje iz napak, na napakah, ob napakah / strojno učenje področje umetne inteligence, ki z različnimi tehnikami omogoča računalnikom, strojem, da se učijo, iščejo pravila glede na učne podatke
♦ ped. mehanično učenje brez razumevanja snovi; pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja; verbalno učenje s pomočjo besed in drugih simbolov; podajanje učne snovi z besednim razlaganjem; šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig
2. kar se uči, razširja: v njegovem učenju je marsikaj novega; zavračal je učenje, da je vesolje eno samo

SSKJ²

učênka -e ž (é)
1. ženska, ki se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli: v razredu je deset učenk; učenka četrtega letnika; učenke in študentke
// ženska, ki se tako uči, poučuje, glede na odnos do svojega učitelja: ta univerzitetni učitelj zna svoje učenke spodbujati k znanstvenemu delu
// do 1980 ženska, ki se usposablja za kak poklic, kako obrt: trgovske učenke / učenke v gospodarstvu
2. ženska, ki se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor: vidi se, da je učenka slavnega slikarja / v marsičem je učenka ekspresionizma

SSKJ²

učênost1 -i ž (é)
lastnost, značilnost učenega: učenost razprave

SSKJ²

učenóst2 -i ž (ọ̑)
obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: zaradi učenosti so ga spoštovali; s svojo učenostjo si je pridobil velik ugled / ekspr. temu vprašanju njihova učenost ni bila kos; knjiž. Matija Čop, velikan učenosti / ekspr. kaj bi s takimi učenostmi učenimi spoznanji, ugotovitvami
// ekspr. znanje, zlasti šolsko, nepraktično: razlagati mladini učenost; papirnata, siva, šolska, tuja učenost
● star. obesiti učenost na klin, kljuko opustiti študiranje; star. mnogi Slovenci so odhajali po učenost na Dunaj so odhajali študirat; star. hram učenosti šola

SSKJ²

učêsniti -em in učesníti učésnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑)
nar. severovzhodno močno udariti: učesnil ga je, da se je kar zamajal

SSKJ²

učíčkati se -am se dov. (ȋ)
otr. sesti: kar sem se učičkaj

SSKJ²

učílen -lna -o prid. (ȋ)
star. učen1: učilni prostori / učilna vloga univerze

SSKJ²

učilíšče -a s (í)
star. šola, navadno srednja ali višja: učiti, šolati se na učilišču / končati učilišče / učilišče je stalo sredi parka / bogoslovno učilišče; obrtno, trgovsko učilišče

SSKJ²

učílna -e ž (ȋ)
zastar. učilnica: v šoli so štiri učilne
// šola, šolsko poslopje: stoji učilna zidana (F. Levstik)

SSKJ²

učílnica -e ž (ȋ)
1. šolski prostor za učenje, poučevanje: šola ima deset učilnic; stopiti v učilnico; svetla, velika učilnica / učilnica za biologijo, fiziko
// prostor za učenje, študiranje: domski gojenci imajo skupno učilnico
2. zastar. šola, učna ustanova: ustanoviti novo učilnico; prvi razred učilnice

SSKJ²

učílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na učilnico: učilniška oprema / učilniški red / učilniška mladina

SSKJ²

učílo -a s (í)
1. učno sredstvo, zlasti šolsko: izdelovati, uporabljati učila; tovarna učil; učila za pouk fizike; knjige, slike in druga učila
2. zastar. učenje: junec je že dober za učilo

SSKJ²

učínek -nka m (ȋ)
1. pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj: učinek se lahko pokaže čez nekaj let; doseči, povzročiti določen učinek / rušilni učinki bombe; stranski učinki zdravila; učinki kisline / vzgojni učinki; učinek kazni / barvni učinek slike; estetski učinki / propagandni učinki knjige / dejanje, preračunano na zunanji učinek
♦ farm. diuretični učinek zdravila; kem. fotokemični učinek; pravn. odložilni učinek pritožbe; pravni učinek kar neposredno izhaja iz določenega pravnega dejstva
// publ. pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj in vpliva na duševnost koga: ustvariti posebne svetlobne, zvočne učinke / uporabljati cenene govorniške učinke
2. zaželena, pričakovana posledica kakega dela, prizadevanja: gospodarski učinek je bil velik; publ. dosegati pomembne izvozne učinke / ukrep ni imel nobenega učinka / plačevati koga po (delovnem) učinku po količini opravljenega dela
// zaželena, pričakovana posledica dela kake naprave: povečati delovni učinek črpalke; stroj ima velik izkopni učinek

SSKJ²

učíniti -im dov. (ī ȋ)
zastar. storiti, narediti: kaj misliš učiniti / učiniti kaj dobrega

SSKJ²

učinkoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na učinkovanje: učinkovalna moč zdravil / učinkovalna vrednost gledaliških sredstev

SSKJ²

učinkovánje -a s (ȃ)
glagolnik od učinkovati: kislina se med učinkovanjem segreje / učinkovanje strupa, zdravila / učinkovanje tehnološkega razvoja na gospodarstvo / pomirjevalno učinkovanje glasbe / režiserjeve možnosti učinkovanja na gledalca

SSKJ²

učinkováti -újem nedov. (á ȗ) nav. 3. os.
1. s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, da se spremenijo kemične lastnosti: kislina je učinkovala; plini učinkujejo drug na drugega / učinkovati na snov z močnim segrevanjem
// s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, kot se želi, pričakuje: strup je začel učinkovati; zdravilo je takoj učinkovalo; škropivo učinkuje proti škodljivcem jih uničuje
// s svojimi lastnostmi vplivati na kaj sploh: reforma, gospodarski ukrepi že učinkujejo
2. navadno s prislovnim določilom s svojimi lastnostmi vplivati na koga, da se spremeni njegovo duševno stanje, kot nakazuje določilo: nekatere barve učinkujejo pomirjevalno; ta glasba učinkuje uspavalno
// s svojimi lastnostmi vplivati na koga sploh: take besede name ne učinkujejo; film učinkuje vzgojno na učence; hrup slabo učinkuje na človeka
3. s prislovnim določilom vzbujati vtis, kot ga nakazuje določilo: njen obraz učinkuje bledo; kljub uniformi učinkuje nebogljeno; predstava je učinkovala skladno; soba je tako velika, da učinkuje kot dvorana

učinkujóč

-a -e:

počasi učinkujoča zdravila

SSKJ²

učinkovína -e ž (í)
nav. mn., farm. snov, ki učinkuje zdravilno: pridobivati učinkovine iz rastlin

SSKJ²

učinkovít -a -o prid., učinkovítejši (ȋ)
1. ki učinkuje tako, kot se želi, pričakuje: učinkovito gnojilo; učinkovito zdravilo proti revmatizmu / učinkoviti ukrepi proti inflaciji; učinkovita pomoč; ta kazen je bila učinkovita
2. ki dosega tak učinek, kot se želi, pričakuje: učinkovit govornik / učinkovit slog; učinkovita metafora; učinkovita reklama
3. ki opravlja določene naloge, izpolnjuje določene zahteve, kot se želi, pričakuje: učinkovita organizacija / publ. najučinkovitejši igralec prvenstva ki je dosegel največ točk
4. s katerim se dosega želeni, pričakovani cilj: učinkovita taktika / učinkovita uporaba tehnike
● ekspr. danes nisem bila preveč učinkovita nisem dovolj naredila

učinkovíto

prisl.:

učinkovito gospodariti

učinkovito se izražati

sam.: izmisliti si kaj učinkovitega

SSKJ²

učinkovítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost učinkovitega: izgubiti, meriti učinkovitost; preizkusiti učinkovitost zdravila / učinkovitost kazni; učinkovitost vzgoje / govorniška učinkovitost; zvočna učinkovitost skladbe / doseči največjo delovno učinkovitost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

učístiti se -im se dov. (í ȋ)
postati čist, neskaljen: po nalivu se je potok učistil; vino se je že učistilo / nebo se je učistilo
● ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti

učíščen

-a -o:

učiščen mošt

SSKJ²

učítelj -a m (ȋ)
kdor (poklicno) uči, poučuje: postati učitelj; učitelj in učiteljica / fakultetni, univerzitetni učitelj / zborovanje učiteljev
// kdor uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljen: učitelj in dva profesorja / učitelj fizike / kot nagovor gospod učitelj
// kdor uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesni učitelj; učitelj govorništva
// kdor uči, poučuje sploh: oče mu je bil najboljši učitelj / publ. veliki voditelj in učitelj ljudstva / ekspr. tudi radio je pomemben učitelj
● šalj. poleti bi bil učitelj, pozimi zidar rad bi opravljal poklic v času, ko se ne opravlja; len je; knjiž. angelski učitelj Tomaž Akvinski
♦ rel. cerkveni učitelj naslov za svetniškega in učenega učitelja evangelija in življenja po evangeliju; šol. domači učitelj nekdaj ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; partizanski učitelj med narodnoosvobodilnim bojem kdor poučuje na šoli na osvobojenem ozemlju; potovalni učitelj nekdaj ki hodi iz matične šole poučevat na potovalno šolo; predmetni, razredni učitelj; stalni učitelj nekdaj z opravljenim strokovnim izpitom; strokovni učitelj ki poučuje strokovni predmet; učitelj pripravnik brez strokovnega izpita, ki opravlja delo pod vodstvom mentorja; učitelj tečajnik prva leta po 1945 poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju

SSKJ²

učíteljček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od učitelj: droben, mlad učiteljček / sanjaril je o karieri, nazadnje pa je samo učiteljček

SSKJ²

učíteljev -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na učitelja: učiteljeva beležnica / učiteljeva družina / učiteljeva razlaga; sam.: učiteljev se je na izletu izgubil učiteljev sin; obiskati učiteljeve učiteljevo družino

SSKJ²

učiteljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od učiteljevati: upokojiti se po dolgoletnem učiteljevanju

SSKJ²

učiteljeváti -újem nedov. (á ȗ)
biti učitelj: v tem kraju učiteljuje že dvajset let

SSKJ²

učíteljica -e ž (ȋ)
1. ženska, ki (poklicno) uči, poučuje: želela si je postati učiteljica; stroga učiteljica
// ženska, ki uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljena: učiteljice in profesorice / osnovnošolska učiteljica / kot nagovor gospa učiteljica
// ženska, ki uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesna, smučarska učiteljica; učiteljica plavanja
// ženska, ki uči, poučuje sploh: sestra je bila še otrok, vendar mu je bila najboljša učiteljica
2. ekspr. kar koga uči sploh: narava je najboljša učiteljica / zgodovina je učiteljica življenja
♦ rel. cerkvena učiteljica naslov za svetniško in učeno učiteljico evangelija in življenja po evangeliju; šol. predmetna, razredna učiteljica; učiteljica ročnih del nekdaj strokovna učiteljica, ki poučuje šivanje, pletenje, izdelovanje različnih izdelkov; strokovna učiteljica ki poučuje praktični predmet in zanj nima pedagoške izobrazbe

SSKJ²

učiteljíšče -a s (í)
do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev: ustanoviti učiteljišče; učiti na učiteljišču / končati učiteljišče; štiriletno učiteljišče
● žensko učiteljišče nekdaj za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljic

SSKJ²

učiteljíščnica -e ž (ȋ)
do 1968 dijakinja učiteljišča: učni uspeh učiteljiščnic; gimnazijke in učiteljiščnice

SSKJ²

učiteljíščnik -a m (ȋ)
do 1968 dijak učiteljišča: učiteljiščnik zadnjega letnika

SSKJ²

učiteljíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na učiteljišče: učiteljiški ravnatelj / učiteljiški pevski zbor

SSKJ²

učíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na učitelje: učiteljski priročnik; učiteljska knjižnica / učiteljska konferenca / izhaja iz učiteljske družine / tvoje spraševanje je čisto učiteljsko
♦ rel. učiteljska služba naloga, poslanstvo papeža, škofov in duhovnikov sploh, da učijo evangelij; šol. ukor po razrednem učiteljskem zboru

SSKJ²

učíteljstvo -a s (ȋ)
1. dejstvo, da je kdo učitelj: njegovo učiteljstvo se kaže tudi v pesmih / knjiž. moralno učiteljstvo / knjiž. zaradi bolezni se odreči učiteljstvu učiteljevanju
2. učitelji: strokovno izpopolnjevanje učiteljstva

SSKJ²

učíti -ím nedov. (ī í)
1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati
// s ponavljanjem, popravljanjem si prizadevati, da bi kdo kaj znal, si zapomnil: učiti koga pesem / prijatelj ga uči angleščino
2. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli: uči že več let; učiti četrti razred; učiti na osnovni, srednji šoli; učiti v sedmem razredu / učiti slovenščino, zgodovino / učiti klavir, violino igranje klavirja, violine / na tej šoli uči že deset let je zaposlen kot učitelj, profesor; ta predmet se uči v višjih razredih je v učnem programu višjih razredov
3. pog., v zvezi dati, poslati učit narediti, da se kdo začne usposabljati za kak poklic, kako obrt: dati, poslati sina učit; dati koga učit mizarstva, za mizarja
4. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: učiti otroka prijaznosti, vljudnosti; oče me je učil biti odkrit, pošten / učiti koga lepega vedenja; učili so nas spoštovati starše / učiti mladino ljubezni do domovine; ekspr. učiti koga pameti / učiti z besedami, zgledom
5. razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna: to je učil že Sokrat; učil je, da bomo vsi enaki, enakopravni / tega cerkev ne uči / laži nas niso učili; učiti novi nauk / slovnica uči drugače
6. delati, povzročati, da prihaja kdo do koristnega spoznanja, znanja: izkušnje, napake nas učijo; pamet, življenje me uči tako / dela najboljših umetnikov učijo, kako se piše, slika

učíti se

s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti:

učiti se kuhanja

učiti se plavati

učiti se iz knjig, po knjigah

učiti se od očeta

/ učiti se klavir igranja klavirja

s spoznavanjem, ponavljanjem si pridobivati znanje, spretnost: učiti se za šolo, življenje; učiti se naglas, zjutraj; pog. kaj se imate za učiti imate za učenje / učiti se fiziko, zgodovino / kletvice sem se učil kar tako, na cesti, od sošolcev

prizadevati si znati, zapomniti kaj: že eno uro se uči pesem, pa je še ne zna / učiti se besedilo na pamet

navadno s prislovnim določilom

biti glede na šolske ocene pri sprejemanju, pridobivanju znanja uspešen, kot izraža določilo:

uči se slabo, za silo

/ kako se kaj učiš v šoli

pog.

usposabljati se za kak poklic, kako obrt:

učiti se za kovača, šiviljo

učiti se v trgovini

/ učiti se obrti

zastar.

študirati, šolati se:

učiti se za pravnika

na osnovi izkušenj, opozoril pridobivati določeno pozitivno lastnost:

učiti se natančnosti

/ učiti se uglajenega vedenja; učiti se spoštovati starejše

prihajati do koristnega spoznanja, znanja na način, kot ga izraža določilo: učiti se iz izkušenj, na izkušnjah, ob izkušnjah; učiti se na napakah

s spoznavanjem česa prihajati do kakega spoznanja, znanja:

učiti se iz jezika ljudstva

učiti se od starih Grkov

/ učiti se pri Prešernovi poeziji, kaj je lepota

●

ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan; ekspr. človek se do smrti uči človek pridobiva znanje, izkušnje vse življenje

♦

psih. izpopolnjevati, spreminjati dejavnost s sorazmerno trajnim učinkom

učèč

-éča -e:

učeč otroke, se je tudi sama izobraževala

pridno se učeči otroci

učeče osebje šole

♦

med. učeča klinika klinika, ki ima pravico, da zlasti praktično uči medicino; prisl.: učeče govoriti; sam.: ne motite učečih; pridno se učeči so bili nagrajeni

učívši

zastar.:

ne učivši se madžarščine, tujca niso razumeli

učèn

-êna -o

deležnik od učiti:

tako sem bil učen že doma in tako delam

nav. ekspr.

ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti:

učen človek

biti zelo učen

/ postati član učene akademije, družbe akademije, družbe učenih ljudi, učenjakov

●

nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom

ki vsebuje tako znanje: brati, pisati učene knjige, razprave

nav. ekspr.

zaradi strokovnosti odmaknjen vsakdanjemu življenju in zato nestrokovnjaku težko razumljiv:

učeni izrazi

razpravljati o učenih stvareh

/ ne bodi tako učen, kdo te bo pa razumel

star.

izveden,

izobražen:

učeni in ljudski pesniki

/ učeni in laični sodniki

/ govoril je vse jezike učene Evrope izobražene, kulturne

star.

nanašajoč se na visoko izobrazbo, veliko znanje:

končati učene šole

/ odločiti se za učeni stan; učeni poklici intelektualni

zastar.

vešč, sposoben (na osnovi učenja):

biti učen branja, ročnih spretnosti

/ grščine najbolj učen profesor

zastar.

ki se razume na kaj, pozna kaj:

kmet, učen pravu

v Sveto pismo učen človek

prisl.: učeno govoriti

to se sliši zelo učeno

sam.: rad pove kaj učenega

star. učeni o tem še razpravljajo učenjaki

SSKJ²

učívo -a s (í)
šol. učna snov, učno gradivo: zanimivo podajati učivo; učivo morajo učenci razumeti

SSKJ²

účka -e ž (ȗ)
nar. manjšalnica od oko; očka: deklica mežika z učkami

SSKJ²

učljív -a -o prid. (ī í)
ki se da učiti: če otrok ni primerno vzgojen, ni dovolj učljiv / lahko, težko učljiv pes

SSKJ²

učljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost učljivega: učljivost učencev / učljivost živali

SSKJ²

učlovéčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od učlovečiti: učlovečenje človekovega prednika / biološko, sociološko učlovečenje / Kristusovo učlovečenje
// razvoj za človeka kot družbenega in biološkega bitja bistvenih lastnosti, značilnosti: človekovo delo je bilo družbeno že od učlovečenja naprej

SSKJ²

učlovečevánje -a s (ȃ)
glagolnik od učlovečevati: proces učlovečevanja / iskanje etičnih pravil sovpada s človekovim učlovečevanjem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

učlovečeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati
2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje

SSKJ²

učlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž.
1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti
2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka
3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo

učlovéčiti se

pojaviti se v človeški podobi:

verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči

♦

rel. Kristus se je učlovečil

učlovéčen

-a -o:

v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja

stal je pred njim kot učlovečeno zdravje

SSKJ²

učnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za učenje, poučevanje: udeleženci tečaja plačajo učnino / nekdaj vajenec je plačeval mojstru učnino

SSKJ²

učvrstítev -tve ž (ȋ)
utrditev, okrepitev: učvrstitev nasipa / učvrstitev mišic / učvrstitev oblasti

SSKJ²

učvrstíti -ím dov., učvŕstil (ī í)
utrditi, okrepiti: učvrstiti nasip; učvrstiti vrata z zapahi / telovadba mu je učvrstila roke; na kmetih se je učvrstil / učvrstiti prijateljstvo

učvrščèn

in učvrstèn -êna -o:

učvrščeni stebri

SSKJ²

učvŕščati -am nedov. (ŕ)
utrjevati, krepiti: učvrščati stebre / učvrščati telo / učvrščati svoj položaj

SSKJ²

učvrščevánje -a s (ȃ)
utrjevanje, krepitev: učvrščevanje nasipov / učvrščevanje telesa

SSKJ²

učvrščeváti -újem nedov. (á ȗ)
utrjevati, krepiti: učvrščevati podpornike / učvrščevati zdravje / učvrščevati prijateljske vezi

SSKJ²

úd -a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū)
1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge, zgornji udje roke
● pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari
2. v zvezi spolni ud zunanje moško spolovilo: spolni ud nabrekne; razkazovanje spolnega uda / moški spolni ud
3. star. član: društvo pridobiva, vpisuje nove ude / častni, dosmrtni ud / biti ud plemiške rodbine

SSKJ²

udaljíti se -ím se tudi událjiti se -im se dov., událjil se (ī í; ā ȃ)
zastar. oddaljiti se: udaljiti se od družbe

SSKJ²

udár tudi udàr -ára m (ȃ; ȁ á)
1. udarec: dobiti boleč, silovit, smrtni udar / z enim udarom ga je ubil / po gozdu odmevajo udari sekire / srčni udar utrip / udar vesel ob vodno gladino; udar po oknu, železu / udar strele / to je bil zanjo hud udar; udar usode
2. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa: preprečevati vodni udar v ceveh; posledice zračnega udara ob eksploziji
// nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udar mraza, vročine
3. hiter, silovit vojaški napad: prestregli so glavni nasprotnikov udar; udar iz zasede
4. nasilna sprememba oblasti, vlade: fašisti so izvedli udar / državni udar; vojaški udar
5. publ., navadno s prilastkom nenaden silovit nastop česa, kar ima negativne posledice za kaj drugega: gibanje je zadel udar diktature; frontalni udar opozicije / gospodarski, trgovski udar
● ekspr. strele so švigale udar na udar v majhnih časovnih presledkih; publ. taki nazori so prišli pod udar nasprotnikov take nazore so nasprotniki obsodili; publ. priti pod udar zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu; publ. biti na udaru kritike biti kritično obravnavan, navadno z več strani, temeljito
♦ med. električni udar učinek električnega toka na človeško ali živalsko telo; toplotni udar vročinska kap; mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini; šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre

SSKJ²

udárec -rca m (ȃ)
1. sunkovit dotik, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarec ga je zadel v tilnik; ekspr. udarci so padali z vseh strani; odbijati, prestrezati udarce; stisniti pest za udarec; umikati se pred udarci; z enim udarcem ga je pobil na tla; boleč udarec; močen, rahel, silovit udarec; udarec po glavi je bil smrten; udarec pri boksu / dajati, dobivati udarce
// sunkovit dotik predmeta z drugim predmetom: udarec kose ob kamen; poškodba tkiva zaradi udarca
// glas ob takem dotiku: slišati udarce; enakomerni udarci ure; kratek, zamolkel udarec / prisluškovati udarcem srca bitju, utripom / ob napovedi časa ob udarcu na gong bo ura pet
2. glagolnik od udariti: udarec kemblja, kladiva, sekire; udarec ptičjih peruti; povratni udarec napete vrvi; udarci kopit ob tla; udarci po kovini, lesu; udarec s palico, z roko / udarec strele
3. hiter, silovit vojaški napad: vzdržati sovražnikove udarce; udarec v bok je nasprotnika presenetil
4. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa; udar: vodni, zračni udarec
// nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udarec mraza, vročine
5. ekspr., navadno s prilastkom kar koga nenadoma zelo prizadene: doživeti hud, težek udarec; moralni, politični udarec; vdano nositi udarce usode, življenja / duševni udarec / pretil jim je finančni udarec; zadati dogmatizmu odločilni udarec
● očetova smrt je bila zanj hud udarec ga je zelo prizadela; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; ekspr. to je udarec s kolom po glavi brezobzirna zavrnitev; ekspr. ves njegov napor je bil udarec v prazno zaman; publ. pasti, priti pod udarec zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu
♦ šport. delfinski udarec sočasni udarec z nogami pri plavanju delfina; direktni pri boksu s sprožitvijo roke naravnost naprej, nizki udarec prepovedani udarec nižje od pasu; začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis

SSKJ²

udárek -rka m (ȃ)
zastar. udarec: močen, rahel udarek / slišati glasne udarke

SSKJ²

udáren -rna -o prid., udárnejši (á ā)
1. nanašajoč se na udar, udarec: udarna hitrost; udarna moč, sila / udarni val vode, zraka; udarne jame na vozišču jame, nastale zlasti zaradi zmrzali, v katere udarjajo kolesa vozil
2. ki je pripravljen, oborožen za hiter, učinkovit napad: sestaviti, ustanoviti udarni bataljon; udarna skupina prostovoljcev / udarna letalonosilka / udarna vojaška akcija; udarna sposobnost armade
3. ekspr. ki s svojo vsebino skuša koga razgibati, spraviti v dejavnost: udarni naslovi v časopisu; udarna koračnica; pisati udarne reportaže; njegove besede so vedno udarne
4. navadno v zvezi z brigada, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 ki se odlikuje po visoki politični zavesti in borbenosti: prihod udarne brigade; razglasiti brigado za udarno / trikrat so bili udarni
● publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje
♦ strojn. udarni vrtalni stroj vrtalni stroj, pri katerem se sveder vrti in udarja; šah. udarna moč figure število polj, ki jih ima figura na razpolago, da na njih vzame nasprotnikovo figuro; teh. udarni mehanizem; udarni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost česa proti udarcem; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo; voj. udarni vžigalnik ki se aktivira z udarcem ob trd predmet; udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj

SSKJ²

udáriti -im dov. (á ȃ)
1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog. udariti koga nazaj vrniti komu udarec; pren. udariti z besedo, jezikom
// sunkovito dotakniti se česa, navadno z določenim namenom: udariti žogo; udariti na boben; udariti po šipi, vratih; udariti z loparjem; vojak je udaril s petami v pozdrav / pog. udariti pečat na listino dati, odtisniti
// dati glas ob sunkovitem dotiku: ura udari vsake pol ure; kratko, zamolklo udariti / ura je udarila poldne z zvočnim znakom naznanila; brezoseb. udarilo je polnoč
2. premikajoč se sunkovito dotakniti se česa: pri vstopu je udaril ob podboj; avtomobil je čelno udaril v ograjo / zobje so mu udarili skupaj / burja je udarila v okno
3. narediti sunkovit gib: petelin je udaril s perutmi in zakikirikal / srce je še nekajkrat udarilo in obstalo
4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok: strela je udarila in bil je takoj mrtev; napeljati strelovod, da v hišo ne bi udarila strela / nepreh. kadar je udarila strela, so se stisnili skupaj
5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti: najprej je udarila konjenica; udariti z bombami, brzostrelkami / udariti na sovražnika, po sovražniku
6. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopiti, pojaviti se: sredi travnika je udarila na dan voda; skozi odprtino je udarila svetloba / plamen je udaril nazaj / njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan
// pojaviti se v čutno močno zaznavni obliki: v nos mu je udaril vonj po ožganem; v obraz jim je udaril mrzel veter; ko so stopili na cesto, je udarila vanje vročina / s plesišča je udaril tango se je zaslišal; na ušesa, v ušesa so jim udarili čudni glasovi
// postati opazen, viden: skozi belež je udarila stara barva
7. ekspr. povzročiti škodo, težave; prizadeti: s svojim dejanjem je udaril vso družino / državo je udarila gospodarska kriza; nesreča jih je udarila
8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slepota ga je udarila / udarila sta jih griža in tifus; kap jo je udarila zadela; udarila ga je sončarica
9. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti negativne posledice: mraz ji je udaril na pljuča; brezoseb.: udarilo ji je na ledvice, oči bolna je na ledvicah, očeh; udarilo jo je v noge, da se ni mogla premakniti
10. ekspr., v zvezi s po začeti neprizanesljivo ravnati s kom: udariti po političnih nasprotnikih
// začeti kritizirati, napadati koga: vsi so udarili po njem; če le more, udari po tašči
11. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo: udariti tarok; udariti koračnico, polko zaigrati / udariti po sadjevcu začeti ga piti
12. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ko sta prišla na vrh, sta udarila obilno malico / udariti v jok, smeh zajokati se, zasmejati se
13. nepreh., ekspr. hitro, silovito reči: nič ne premisli, kar udari; naravnost udariti; brezoseb. kam boš šla, je udarilo iz njega
14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: udarili so jo počez čez travnik; udariti jo v gore; udariti za kom
● ekspr. te besede so udarile vanjo kot strela so jo zelo prizadele; star. božje ga je udarilo kap ga je zadela; ekspr. kri mu je udarila v glavo, lica zelo je zardel; ekspr. nekaj mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; pog. pohvala mu je udarila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je udarilo v glavo ga je upijanilo; pog. ob obračunu bo udarilo na dan, da so zadolženi bo prišlo na dan; ekspr. udariti na pravo struno najti pravi način; pog. udariti (s pestjo) ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. udariti koga po žepu finančno ga prizadeti; ekspr. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil začel je misliti na ženitev; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; udariti v prazno ne da bi zadel; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; star. bog ga je udaril s hudo žensko dobil je hudo ženo; pog. udariti mimo reči, storiti kaj napačnega; pog., ekspr. udarili so jo po slovensko začeli so govoriti, peti (po) slovensko

udáriti se

povzročiti si bolečino z udarcem:

zelo se je udaril

pri padcu se je udaril v glavo

v zvezi s po z udarjanjem po kakem delu na sebi izraziti podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz, tepec, se je udaril po čelu, glavi; udaril se je po stegnih in poskočil od veselja

ekspr.

sporeči se, spreti se:

večkrat se udarijo

udarila sta se zaradi otroka, zemlje

spopasti se: študenti so se udarili s policijo

udárjen

-a -o

deležnik od udariti:

s poplavami, snegom udarjeni kraji

udarjeni pešec je obležal nezavesten

nogo ima udarjeno in odrgnjeno

udarjena je z neplodnostjo, s slepoto

ekspr.,

v povedni rabi

čudaški,

neumen:

malo je udarjen

vsak je po svoje udarjen

pog.,

ekspr.,

navadno v povedni rabi,

v zvezi z na

ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo:

udarjen je na denar, meso

udarjen na ženske

/ zelo je udarjena nanj zelo ga ima rada

SSKJ²

udárjanje -a s (á)
glagolnik od udarjati: udarjanje s palico / udarjanje kladiva po nakovalu / enakomerno udarjanje koles, vesel / udarjanje srca

SSKJ²

udárjati -am nedov. (á)
1. sunkovito dotikati se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarjati žival; udarjati po licih; udarjati s palico, z roko; močno, rahlo udarjati; pren. udarjati z besedo, jezikom
// sunkovito dotikati se česa, navadno z določenim namenom: udarjati žogo; udarjati na boben, po bobnu; s pestjo udarjati po vratih; udarjati s petami ob tla
// dajati glasove ob sunkovitem dotiku: ura v stolpu udarja vsake pol ure; odsekano, zamolklo udarjati / ura je pravkar udarjala polnoč z zvočnimi znaki naznanjala / z nogo udarjati takt
2. premikajoč se sunkovito dotikati se česa: mlinsko kolo udarja ob vodo; kolesa udarjajo ob tirnice / burja udarja v okno
3. delati sunkovite gibe: ptica udarja z razprtimi krili / srce ji je močno udarjalo
4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo in povzročati močne poke: strele udarjajo v skale / nepreh. kadar udarjajo strele, jo je zelo strah
5. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopati, pojavljati se: izpod hriba udarja voda / strašne misli so mu udarjale v glavo; podzavestna hotenja udarjajo na dan
// pojavljati se v čutno močno zaznavni obliki: v nos jim je udarjal hud smrad; z razgretega tlaka je udarjala vročina / na uho so jim udarjali čudni glasovi slišali so se
// postajati opazen, viden: skozi belež udarja stara barva / v romanu udarja na dan pisateljev realizem
6. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: cene so jih zelo udarjale; udarjale so jih nadloge in nesreče
7. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročati negativne posledice: slab zrak ji je udarjal na pljuča
● ekspr. njegove besede so jo trdo udarjale zelo prizadevale; ekspr. njene obleke so močno udarjale v oči bile zelo, hitro opazne; udarjati v prazno ne da bi zadel

udarjajóč

-a -e:

udarjajoč s palico ob tla

enakomerno, težko udarjajoča ura

SSKJ²

udarjenína -e ž (í)
med. udarnina: udarjenine in zmečkanine

SSKJ²

udárjenost -i ž (ȃ)
stanje udarjenega: pripovedoval jim je o svojem strahu in udarjenosti / pog., ekspr. udarjenost na ženske se mu je maščevala

SSKJ²

udárnica -e ž (ȃ)
1. zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavko, zlasti fizično, ki zelo presega normo, delovne zahteve: dobiti naziv udarnica
// delavka, zlasti fizična, ki ima ta naziv: med delavkami je več udarnic
2. knjiž. udarna pesem: črtati iz zbirke aktivistične udarnice / pesem udarnica

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

udárnik -a m (ȃ)
zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve: odlikovati koga z udarnikom
// delavec, zlasti fizični, ki ima ta naziv: med brigadirji je bilo veliko udarnikov; večkratni udarnik / razglasiti za udarnika

SSKJ²

udarnína -e ž (í)
med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska: dobiti močno udarnino; udarnine po telesu

SSKJ²

udárniški -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na udarnike: udarniški kolektiv / udarniška diploma, značka / udarniška vnema
2. pog. prostovoljen in neplačan: naredili so veliko udarniških ur; dogovoriti se za udarniško delo / udarniška nedelja

udárniško

prisl.:

udarniško delati

SSKJ²

udárništvo -a s (ȃ)
zlasti prva leta po 1945 močno preseganje norme, delovnih zahtev, zlasti pri fizičnem delu: pomen udarništva v naših tovarnah / priznati delavcu udarništvo

SSKJ²

udárnost -i ž (á)
lastnost, značilnost udarnega: udarnost zračnega vala / udarnost armade, čet / stopnjevati udarnost dialoga v drami; njegovi članki se odlikujejo po udarnosti

SSKJ²

udàv -áva m (ȁ á)
zelo velika nestrupena tropska kača: napadel ga je udav; pitoni in udavi

SSKJ²

údba in Údba -e ž (ȗ)
od 1946 do 1991 uprava državne varnosti, jugoslovanska tajna policija: sodeloval je z udbo; agenti, sodelavci udbe; šef udbe; ozna in udba / zloglasna udba; zločinsko delovanje udbe; dosjeji udbe; metode udbe / udba ga je zasliševala njeni agenti, sodelavci

SSKJ²

udbáš -a m (á)
pog., slabš., od 1946 do 1991 pripadnik udbe; udbovec: obtožujejo ga, da je udbaš; bivši, nekdanji udbaš; zagrizen udbaš / stari udbaši; udbaši in partijci / morilski, zverinski udbaši

SSKJ²

údbomáfija -e ž (ȗ-á) pog.
skupina ljudi, povezana z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo udbo, ki deluje prikrito in protizakonito: udbomafija zaradi trenutnih političnih interesov obračunava sama s seboj; zarota udbomafije; boj proti udbomafiji; povezanost z udbomafijo

SSKJ²

údbomáfijski -a -o prid. (ȗ-á)
nanašajoč se na udbomafijo: udbomafijski kadri, posli; preiskovalci so ga spraševali o domnevnih udbomafijskih navezah; udbomafijska zarota

SSKJ²

údbovec -vca m (ȗ)
od 1946 do 1991 pripadnik udbe: bivši, nekdanji udbovec; oznovci in udbovci / stari udbovci; seznam udbovcev; udbovci in partijci

SSKJ²

údbovski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na udbovce ali udbo: udbovski sodelavci / udbovske metode

SSKJ²

udebelíti -ím dov., udebélil (ī í)
zastar. odebeliti, zrediti: udebeliti prašiča

SSKJ²

udejánjanje -a s (á)
knjiž. uresničevanje: udejanjanje hotenj, zamisli; dosledno, praktično udejanjanje česa

SSKJ²

udejánjati -am nedov. (á)
knjiž. uresničevati: težko je udejanjal svoje literarne zamisli / udejanjati voljo do življenja; udejanjati se v delu

SSKJ²

udejánjenje -a s (ā)
knjiž. uresničenje: udejanjenje sklepov / človek teži k udejanjenju samega sebe

SSKJ²

udejánjiti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. uresničiti: udejanjiti sklep; uprizoritev je dosledno udejanjila avtorjevo hotenje
// izraziti, pokazati: udejanjiti resnico življenja v literarnem delu; njegove igralske sposobnosti so se v tej igri lahko udejanjile

udejánjen

-a -o:

udejanjen program, zakon

udejanjene vrednote

SSKJ²

udejstvítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od udejstviti: udejstvitev nalog, sklepov / udejstvitev literarnega junaka

SSKJ²

udêjstviti -im dov. (ȇ)
knjiž. uresničiti, izvesti2, izpolniti: udejstviti načrt, zamisel / udejstviti izobraževanje / udejstviti svojo osebnost

SSKJ²

udejstvoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na udejstvovanje: udejstvovalno področje / njegov udejstvovalni nagon

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

udejstvovánje -a s (ȃ)
glagolnik od udejstvovati se: gospodarsko, politično, umetniško udejstvovanje; izvenšolsko udejstvovanje mladine / želja po udejstvovanju na literarnem področju

SSKJ²

udejstvováti se -újem se nedov. (á ȗ)
biti dejaven na določenem področju: kulturno, politično, znanstveno se udejstvovati / dolgo se že udejstvuje v društvu; uspešno se udejstvovati na literarnem področju / udejstvovati se v javnem življenju politično, družbeno delovati; udejstvovati se kot športnik biti športnik

udejstvováti

star.

uresničevati,

izvajati,

izpolnjevati:

udejstvovati gospodarski načrt

/ udejstvovati čustva, strasti

udejstvujóč se

-a -e:

v športu udejstvujoči se ljudje

SSKJ²

údek -dka m (ȗ)
manjšalnica od ud: otrokovi udki

SSKJ²

udélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše: udelati platno; testo še malo udelaj / voda je udelala strugo; udelati pot zgladiti, zravnati, utrditi
// z obdelovanjem narediti kako zemljišče bolj primerno za rast rastlin: zapuščeno njivo je treba udelati; polje in vinograd so si morali udelati sami
● star. divji prašiči so psa udelali, da ga ni bilo prepoznati razmesarili

udélati se

z delom se utrditi:

roke so se jim udelale

po določenem procesu doseči potrebno, ustrezno kakovost:

gnoj, zemlja se mora udelati

udélan

-a -o:

saditi v udelano prst

roke ima zelo udelane

dobro udelano testo

SSKJ²

udelávanje -a s (ȃ)
glagolnik od udelavati: udelavanje kož

SSKJ²

udelávati -am nedov. (ȃ)
1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: udelavati kožo, testo
2. star. silovito tepsti, pretepati: udelavali so ga, dokler ni omedlel / neusmiljeno je udelaval po psih udarjal, tolkel
3. star. kričati, razgrajati1, divjati: gospodar je strahovito udelaval / v gozdu so udelavali ptiči glasno peli / mati udelava za ugrabljenim otrokom silovito žaluje, toži

SSKJ²

udeléžba -e ž (ẹ̑)
1. dejstvo, da se kdo česa udeleži: od njegove udeležbe je marsikaj odvisno; odpovedati svojo udeležbo; udeležba seje / udeležba na volitvah
// to dejstvo glede na udeležence: udeležba na tekmovanju je zadovoljiva; mednarodna udeležba na kongresu; množična, velika udeležba
2. dejstvo, da ima kdo delež pri čem: pravica do udeležbe pri delitvi dohodka

SSKJ²

udeléženec tudi udeležênec -nca m (ẹ̑; é)
kdor se česa udeleži: vsi udeleženci se tega še spominjajo; določiti, izbrati udeležence; udeleženci igre, natečaja, pogovora, sestanka; navodila za udeležence
♦ avt. udeleženec v prometu pešec, voznik

SSKJ²

udeléženka tudi udeležênka -e ž (ẹ̑; é)
ženska ali država, ustanova, ki se česa udeleži: vsaka udeleženka ima rezerviran sedež; najmlajša udeleženka pohoda, tekme / publ. države udeleženke konference

SSKJ²

udeležênost in udeléženost -i ž (é; ẹ̑)
dejstvo, da je kdo kje, pri čem udeležen: dokazati komu udeleženost pri kaznivem dejanju; udeleženost v pogovoru, ustvarjanju / udeleženost pri družbenem dogajanju

SSKJ²

udeleževánje -a s (ȃ)
glagolnik od udeleževati se: udeleževanje sestankov je obvezno

SSKJ²

udeleževáti se -újem se nedov. (á ȗ)
biti (večkrat) eden od osebkov kake dejavnosti: udeleževati se iger, plesa, pogovorov / udeleževati se družabnega življenja

SSKJ²

udeležítev -tve ž (ȋ)
udeležba: udeležitev lova

SSKJ²

udeležíti se -ím se dov., tudi udeléži se; udeléžil se (ī í)
biti eden od osebkov kake dejavnosti: pogreba se je udeležilo veliko ljudi; udeležiti se bitke, seje, tekmovanja / volitev se ni mogel udeležiti

udeležíti

knjiž.

pritegniti,

zaplesti:

udeležiti še druge pri pogovoru

udeležèn

-êna -o in udeléžen -a -o

deležnik od udeležiti se:

biti udeležen pri družbenem dogajanju

pri vlomu je bil udeležen tudi on

neposredno udeležen

ki ima delež pri čem:

biti z določenim zneskom udeležen pri glavnici podjetja

SSKJ²

udeléžnik -a m (ẹ̑)
star. udeleženec: predsednik je pozdravil udeležnike

SSKJ²

udelováti -újem nedov. (á ȗ)
udelavati: udelovati usnje za podplate / star. že navsezgodaj udeluje kriči, razgraja, divja / star. nikar preveč ne udeluj za možem silovito žaluj, toži

SSKJ²

udíhati se -am se dov. (í ȋ)
knjiž. zadihati se, zasopsti se: pri hoji po stopnicah se hitro udiha

udíhan

-a -o:

prihitel je ves prepoten in udihan

SSKJ²

udíniti se -im se dov. (ī ȋ)
slabš., z dajalnikom začeti pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi: udiniti se tujcem

SSKJ²

udínjanje -a s (í)
glagolnik od udinjati se: udinjanje pri bogatih kmetih / udinjanje režimu

SSKJ²

udínjati se -am se nedov. in dov. (í)
1. hoditi na dnino: udinjati se pri kmetih za hrano / udinjati se pri pospravljanju žita
2. opravljati priložnostno delo za plačilo: udinjati se na ladji, po hišah / udinjati se za domačega učitelja
3. slabš., z dajalnikom pretirano vdano opravljati določeno delo, nalogo za koga zaradi svojih koristi: udinjati se okupatorju / udinjati se politiki

udínjati

nekdaj

jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto:

ob novem letu udinjajo nove hlapce in dekle

dajati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: revni starši so otroke udinjali za pastirje in pestunje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

udinjeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih

udinjeváti

nekdaj

jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto:

udinjevati hlapce in dekle

udinjevati se za ovčarja

SSKJ²

udíranje -a s (ī)
glagolnik od udirati se: udiranje snega / udiranje strehe, stropa

SSKJ²

udírati se -am se nedov. (ī ȋ)
1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami
// zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva
// spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi
4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri

udirajóč se

-a -e:

udirajoča se streha

udirajoča se močvirska tla

SSKJ²

udirljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) udira: udirljiva barska tla

SSKJ²

údnica -e ž (ȗ)
med. protin: napadla ga je udnica

SSKJ²

údničen -čna -o prid. (ȗ)
med. protinast: bil je star in udničen

SSKJ²

udnína -e ž (ī)
star. članarina: plačati, povečati udnino

SSKJ²

udníniti se -im se dov. (í ȋ)
knjiž. udinjati se: udniniti se pri kmetu za hrano / udniniti se policiji / kmečki gospodarji so udninili pastirja

SSKJ²

udóben -bna -o prid., udóbnejši (ọ́ ọ̄)
ki pri uporabi daje občutek ugodja: udoben avtomobil, naslanjač; čevlji morajo biti udobni; udobna obleka / udobno bivališče
// ki se uporablja brez težav: udobne stopnice; pot je položna in udobna
// ki ne zahteva velikega napora: udobna služba; vožnja je bila udobna / udobno življenje

udóbno

prisl.:

udobno ležati, spati

udobno krojena obleka

SSKJ²

udobíti -ím dov., udóbil (ī í)
nar. dobiti, pridobiti: izkupiček, ki ga udobijo za pridelke / udobiti mir, pravico

SSKJ²

udóbje -a s (ọ̑)
1. kar pri uporabi daje občutek ugodja: odpovedati se udobju; imeti, nuditi, uživati udobje / ekspr., v povedni rabi imeti kopalnico je pravo udobje
2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju: v tej hiši je udobje; to udobje ne bo dolgo trajalo; občutek udobja / skrbeti za osebno udobje koga / živeti v udobju
3. udobnost: udobje meščanske hiše mu je bilo tuje / iz udobja se odreka višjim vrednotam lagodnosti
4. predmeti, ki dajejo občutek ugodja: njegovo stanovanje je brez udobja; naslanjači, blazine in drugo udobje

SSKJ²

udóbnež -a m (ọ̑)
ekspr. lagoden, len človek: takih udobnežev je kar precej

SSKJ²

udóbnost -i ž (ọ́)
1. lastnost, značilnost udobnega: udobnost hiše, ležišča; ostanek nekdanje udobnosti / duhovna, umska udobnost lagodnost
// nav. mn. kar je udobno: uživati udobnosti mestnega življenja
2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju; udobje: odpovedati se udobnosti; skrbeti za udobnost koga

SSKJ²

udóbnosten -tna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na udobnost: raznovrstne udobnostne storitve / udobnosten človek človek, ki ljubi udobje

SSKJ²

udobrovóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
spraviti v dobro voljo: vino ga je udobrovoljilo; s svojimi šalami je vsakogar udobrovoljil

udobrovóljiti se

postati dobre volje:

ob dobri jedači in pijači so se kmalu udobrovoljili

udobrovóljen

-a -o:

udobrovoljeni gostje

SSKJ²

udóbstvo -a s (ọ̑)
knjiž. udobje: poskrbeti za udobstvo

SSKJ²

udomáčenje -a s (ȃ)
glagolnik od udomačiti: udomačenje divje živali

SSKJ²

udomáčenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost udomačenega: popolna udomačenost divje živali / ekspr. udomačenost besede

SSKJ²

udomačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi

SSKJ²

udomačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline
2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti
● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega

udomačeváti se

ekspr.

prilagajati se novemu okolju:

seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval

udomačevati se v novem kraju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

udomačítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od udomačiti: udomačitev konja

SSKJ²

udomáčiti -im dov. (á ȃ)
1. narediti, da postane kaka divja žival domača: lovec je udomačil srno; ta žival se težko udomači / človek je udomačil govedo / ekspr. udomačiti rastlino
2. ekspr. narediti, da se kdo prilagodi novemu okolju: sodelavca so hitro udomačili / udomačiti tujo besedo, navado

udomáčiti se

ekspr.

prilagoditi se novemu okolju:

spoznal je navade prebivalcev in se hitro udomačil

v mestu se je dobro udomačil

●

ekspr. knjige so se udomačile med ljudmi zelo razširile; jih veliko berejo

udomáčen

-a -o:

udomačeni in divji konji

SSKJ²

udomačljív -a -o prid. (ī í)
ki se da udomačiti: udomačljiva žival

SSKJ²

udómiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
dobiti, narediti si dom, bivališče: za vse življenje se je udomil na podeželju; udomila se je v podstrešni sobici
● ekspr. budizem se je tu udomil že pred stoletji se je razširil, uveljavil
// sprejeti kako bivališče za svoj dom: čeprav že dalj časa živi v mestu, se tam ne more udomiti

udómiti

zastar.

dati, oddati v zakon:

hčer je udomil na kmetijo

SSKJ²

udòr -ôra m (ȍ ó)
1. glagolnik od udreti se: potok je zaradi udora zemlje spremenil tok / udor jamskega stropa
2. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: priti do udora

SSKJ²

udóren in udôren -rna -o prid. (ọ̑; ȏ)
nanašajoč se na udor: udorna vrtača
♦ geol. udorni potres potres zaradi udora stropa kraške jame

SSKJ²

udorína -e ž (í)
1. vdolbina, jama, nastala zaradi udrtja tal, zemlje: nad opuščenim rudnikom je nastala udorina; v veliki udorini je jezero; podolžna udorina / zemeljska udorina
♦ geogr. tektonska udorina
2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame: udorina je zajezila hudournik

SSKJ²

udréti se udrèm se tudi udêrem se dov., stil. uderó se; udríte se tudi uderíte se; udŕl se (ẹ́ ȅ, é)
1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla
// zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz
// zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla
// spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle
4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri
● ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega

udréti

pog., ekspr., v zvezi z jo

hitro steči, oditi:

udrl jo je za njimi

udreti jo proti domu, po stopnicah

udŕt

-a -o:

udrt strop kraške jame

od udarca udrta čelada

ustrašila se je njegovih udrtih oči

SSKJ²

údri medm. (ȗ)
star. izraža udarjanje, pretepanje: ujeli so ga in udri po njem / pomagali so mu, on pa udri po njih jih napade, začne kritizirati; gospodinja je prinesla žgance, otroci pa udri po njih jih začnejo hlastno, hitro jesti; prim. udriti

SSKJ²

udriháč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) negativno govori o kom, čem: ne mara ga, ker je udrihač

SSKJ²

udríhanje -a s (ī)
glagolnik od udrihati: udrihanje s palico po živali / udrihanje čez koga

SSKJ²

udríhati -am nedov. (ī)
1. silovito udarjati: udrihal je, kamor je padlo; udrihati s palico po tleh; udrihati z bičem; močno udrihati
2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno govoriti o kom, čem: spet udriha čez moža; na sestankih večkrat udrihajo po njem / udrihati čez oblast

SSKJ²

udríhniti -em dov. (í ȋ)
1. silovito udariti: udrihniti z bičem po živali
2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno se izraziti o kom, čem: udrihniti čez koga; kadar ga ni, udrihnejo po njem

SSKJ²

údriti -im dov. (ȗ)
zastar. udariti: enega je udril po glavi, drugega sunil v rebra / kot poziv k udarcu, tepežu: udri ga, kaj čakaš; udrite jih, kamor pade, pade

SSKJ²

udrtína -e ž (í)
1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja: v stropu je nastala udrtina; zasuti udrtino; od udarca ima na čelu globoko udrtino
2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame; udorina: odkopati udrtine ob vhodu v jamo

SSKJ²

udŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od udreti se: udrtje ledu na ribniku

SSKJ²

udrúženje -a s (ū)
zastar. združenje, zveza: mednarodno udruženje za kulturno sodelovanje; udruženje književnikov

SSKJ²

udržán -a -o prid. (á)
knjiž. zadržan: resen, udržan človek; bila je mirna in udržana / udržan glas, smeh; udržane kretnje; udržana vljudnost; udržano vedenje / udržana ocena drame

udržáno

prisl.:

udržano se smehljati, vesti;

prim. udržati

SSKJ²

udržánost -i ž (á)
knjiž. zadržanost: pokazati, premagati udržanost; kljub udržanosti se je darila razveselil; čustvena, mladeniška udržanost / z udržanostjo sprejeti kaj

SSKJ²

udržáti -ím dov. (á í)
1. narediti, da se kdo ne premika dalje, ne pade: udržati konja; tovariš v navezi je omahnil in komaj ga je udržal / sod bi se skotalil po bregu, če ga ne bi drevje udržalo zadržalo
2. narediti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: kadar hoče iti, je nobena sila ne udrži; tega razgrajača dva človeka komaj udržita / ni ga bilo mogoče udržati doma

udržáti se

knjiž.

zadržati se, premagati se:

težko se je udržal, da ni nič rekel;

prim. udržan

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

udržljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. zadržan: udržljiv fant; do njega je precej udržljiva

SSKJ²

udúšati -am nedov. (ū)
star. dušiti: mehka trava je udušala korake; njegov glas se je udušal v joku / udušati svoja čustva zadrževati, premagovati
● zastar. kislina uduša vsa živa bitja ubija, uničuje

SSKJ²

uduševáti -újem nedov. (á ȗ)
star. dušiti: trava je uduševala korake / uduševati svoja čustva, hrepenenje zadrževati, premagovati

SSKJ²

udušítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od udušiti: udušitev upora / udušitev nemira (v sebi)

SSKJ²

udušíti -ím dov., udúšil (ī í)
1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest
2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo samostojnost / udušiti jok, smeh; udušila je solze, ki so ji silile v oči / udušiti bolečino, strah
3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udušilo besede; preproga uduši korake
4. pogasiti: ogenj so s težavo udušili / udušiti cigareto v pepelniku ugasniti
5. ekspr. popiti, izpiti: udušili so veliko vina / steklenico je hitro udušil

udušèn

-êna -o:

udušen glas

prisl.: udušeno krikniti

SSKJ²

udušljív -a -o prid. (ī í)
star. zadušljiv: zajel jih je gost, udušljiv dim / zrak je postajal vse bolj udušljiv soparen, težek

SSKJ²

udvárjati -am nedov. (á) knjiž.
1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost; dvoriti: udvarjati sodelavki
2. prikupovati se, laskati se: udvarjal mu je s pogovori o njegovem delu

SSKJ²

udvorljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. dvorljiv: udvorljiv moški / udvorljiv pozdrav, priklon

udvorljívo

prisl.:

udvorljivo ji je nazdravil

udvorljivo pomagati

SSKJ²

udvorljívec -vca m (ȋ)
knjiž. dvorljivec: vse življenje je bil udvorljivec / imela je veliko udvorljivcev oboževalcev, občudovalcev

SSKJ²

udvorljívost -i ž (í)
knjiž. dvorljivost: slovel je po udvorljivosti / narejena služabniška udvorljivost vljudnost, prijaznost

SSKJ²

uenosmériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. narediti, da dobi, ima kaj eno smer, usmerjenost: uenosmeriti promet / pisec je interpretacijo poenostavil in uenosmeril

uenosmérjen

-a -o:

uenosmerjena razlaga

SSKJ²

ùf in úf medm. (ȕ; ȗ)
1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu: uf, zdaj je konec; uf, uf, komaj sem prišel sem gor
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uf, kako me boli
3. izraža zoprnost, mraz: uf, kar tresem se od mraza
4. izraža nejevoljo: uf, kakšna si; kaj pa je? Že spet to, uf
5. izraža podkrepitev trditve: uf, kako je vroče; uf, popolnoma sem pozabil

SSKJ²

ufílmiti -im dov. (ȋ)
izraziti s filmom: ufilmil je svoje ideje, sanje / ufilmiti roman, strip

SSKJ²

ufológ -a m (ọ̑)
kdor se ukvarja z raziskovanjem neznanih letečih predmetov: svetovni kongres ufologov

SSKJ²

ufologíja -e ž (ȋ)
veda o neznanih letečih predmetih: ukvarjati se z ufologijo; strokovnjak za ufologijo

SSKJ²

ufolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ufologe ali ufologijo: ufološke raziskave / ufološko društvo

SSKJ²

ugájanje -a s (ȃ)
glagolnik od ugajati: čutno, estetsko ugajanje / želja po ugajanju

SSKJ²

ugájati -am nedov. (ȃ) z dajalnikom
1. biti tak, da vzbuja občutek ugodja: goveja juha mi ugaja; premraženemu človeku ugaja topla kopel; po okusu mi jed ne ugaja; zelo mu ugaja hladna pijača
// biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam koga: ugajajo ji visoki moški; njena koketnost mu ne ugaja; slike zelo ugajajo mlajšim obiskovalcem razstave / ekspr. ritem ugaja tudi razvajenemu ušesu / ekspr. doma se vedem, kakor mi ugaja kakor hočem, želim
2. ugodno vplivati na rast, razvijanje; prijati: tem rastlinam ugaja peščena zemlja

ugajajóč

-a -e:

vsem ugajajoči nasadi

SSKJ²

uganítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od uganiti: uganitev imena
● star. ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen

SSKJ²

uganíti in ugániti -em dov. (ī á)
1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: uganil je njene misli, skrite namene, želje; uganil je, da bo deževalo; uganila je, koliko je star; to je lahko, težko uganiti / iz njegovih besed je uganil, kdo je; po njenih očeh je uganil resnico / ekspr. vedeževalka ji je vse uganila pravilno napovedala prihodnost
2. rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: kdor bo prvi uganil, bo dobil nagrado / uganiti naslov pesmi; uganiti osebo / uganiti uganko rešiti
3. star. ugotoviti, spoznati: kmalu so uganili, da krade / težko je uganil bistvo problema dojel, razumel
● pog., ekspr. ti jo zmeraj uganeš pravilno poveš, narediš; pog. v veseli družbi so marsikatero uganili povedali so več domislic, šal; pog. uganiti nepremišljenost, neumnost narediti, zagrešiti; pog. prisedita, bomo kakšno pametno uganili se bomo kaj pametnega pogovorili

ugánjen

-a -o:

uganjena beseda

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

uganíti se in ugániti se -em se dov. (ī á)
zastar. ogniti se: uganiti se pešcu / uganiti se puščici

SSKJ²

ugánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od uganjati, delati: uganjanje neumnosti / uganjanje nasilja

SSKJ²

ugánjati1 -am nedov. (ȃ) ekspr.
1. delati, početi1: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim
2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč
3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost
● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom

uganjajóč

-a -e:

uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala

SSKJ²

ugánjati2 -am nedov. (ā)
zastar. ugibati: uganjala sva, koliko jih bo prišlo

SSKJ²

uganjeváti -újem nedov. (á ȗ)
ugibati: uganjevati misli; uganjevali so, kateri bo zdaj na vrsti / uganke je dobro, uspešno uganjeval reševal / star. ali je prav tako, ne bom uganjeval premišljeval, razglabljal / star. vaščani so o njem uganjevali čudne stvari pravili, govorili

SSKJ²

ugánka -e ž (ȃ)
1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank
// grafični lik, risba ali skupek zlogov, številk za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed, številk: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke
2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja
● ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito

SSKJ²

ugánkar -ja m (ȃ)
sestavljavec ali reševalec uganke: navdušen ugankar; društvo ugankarjev

SSKJ²

ugánkarski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na ugankarje ali ugankarstvo: ugankarski kotiček v časopisu / ugankarski klub

ugánkarsko

prisl.:

ugankarsko zanimive besede

SSKJ²

ugánkarstvo -a s (ȃ)
dejavnost ugankarjev: ukvarjati se z ugankarstvom

SSKJ²

uganljív -a -o prid. (ī í)
ki se da uganiti: težko uganljivi nameni

SSKJ²

ugásek -ska m (ȃ)
nav. mn. pogašeni delci premoga: odvažati ugaske; posuti igrišče, atletsko stezo z ugaski / premogovi ugaski

SSKJ²

ugásel -sla -o [ugasəu̯] prid. (á)
1. ki je prenehal goreti: ugasla sveča / prižgal je ugaslo pipo
2. ki je prenehal svetiti: ugasle luči na cestah / ekspr. ugasli mesec
3. knjiž. ki je prenehal biti, obstajati: ugasla ljubezen / ugasla bolečina / ugaslo upanje
4. knjiž. ki ne izraža, ne kaže čustev, volje do udejstvovanja: govoril je z ugaslim glasom; ugasel pogled; gledala ga je z ugaslimi očmi
5. pog. izključen, izklopljen: sedela sta ob ugaslem televizijskem sprejemniku
● knjiž. ugasle barve blede, neizrazite
♦ geogr. ugasli ognjenik ognjenik, ki ne bruha več; prim. ugasniti

SSKJ²

ugasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ugasiti: ugasitev vžigalice

SSKJ²

ugasíti -ím dov., ugásil (ī í)
1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasiti vžigalico / ugasiti svečo / ugasiti ogenj
// nepreh., zastar. prenehati goreti; ugasniti: plamen je ugasil / zadnja iskrica upanja je ugasila
2. narediti, da kaj preneha svetiti; ugasniti: legla je in ugasila luč
3. pog. izključiti, izklopiti: ugasiti radijski sprejemnik
● ugasiti apno živo apno politi z vodo; ekspr. z vinom (si) je ugasil žejo s pitjem vina je dosegel, da ni bil več žejen
♦ metal. ugasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju; zakaliti

ugašèn

-êna -o:

ugašena sveča

žeja je bila kmalu ugašena

SSKJ²

ugáslost -i ž (á)
lastnost, značilnost ugaslega: ugaslost ognja, plamena / knjiž. ugaslost oči

SSKJ²

ugasnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ugasniti: ugasnitev ognja / ugasnitev spomina / ugasnitev pravice

SSKJ²

ugásniti -em dov. (á ȃ)
1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasniti vžigalico / ugasniti petrolejko
// nepreh. prenehati goreti: sveča je ugasnila; nenadoma ugasniti / cigareta je hitro ugasnila / ogenj je ugasnil; pren., ekspr. njegova ljubezen do nje je ugasnila
2. narediti, da kaj preneha svetiti: ugasniti luč, svetilko
// nepreh. prenehati svetiti: ulične luči so ugasnile / ekspr.: na jutranjem nebu je ugasnil mesec; nad dolino je ugasnila zarja
3. knjiž. prenehati biti, obstajati: z njim je ugasnila njegova rodbina / z leti tudi spomin na koga ugasne / njuno prijateljstvo je kmalu ugasnilo / zadnje upanje, veselje mu je ugasnilo v srcu / njen nasmeh je ugasnil / v nesreči so ugasnila tri mlada življenja so umrli trije mladi ljudje
4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
a) neviden; izgubiti se: čoln je ugasnil v megli
b) neslišen: njegov klic je ugasnil v daljavi / koraki so ugasnili v noč
5. knjiž. nehati veljati, prenehati: po tem roku ugasne pravica do pritožbe; z aprilom ugasne veljavnost začasnih ukrepov
6. pog. izključiti, izklopiti: ugasniti radijski, televizijski sprejemnik / ugasniti motor

ugásnjen

-a -o:

ugasnjen motor

vonj po ugasnjenih svečah;

prim. ugasel

SSKJ²

ugasováti -újem nedov. (á ȗ)
star. ugašati: ugasovati sveče / svetilka ugasuje / zarja je že ugasovala

ugasujóč

-a -e:

ugasujoč plamen

ugasujoča svetilka

SSKJ²

ugášanje -a s (á)
glagolnik od ugašati: ugašanje sveč / prižiganje in ugašanje signalnih luči

SSKJ²

ugášati -am nedov. (á)
1. delati, da kaj preneha goreti: ugašati sveče; ugašati in prižigati / ugašati cigareto
// nepreh. prenehavati goreti: stenj je ugašal / sveča ugaša / ogenj v kaminu že ugaša
2. delati, da kaj preneha svetiti: ugašati luči, svetilke
// nepreh. prenehavati svetiti: reklamne luči so se prižigale in ugašale / ekspr. zvezde že ugašajo
3. knjiž. prenehavati biti, obstajati: pomembne družine druga za drugo ugašajo / ugaša mu občutek za čas; upanje jim ugaša / smehljaj na obrazu je začel ugašati / zunaj je ugašal dan se je nočilo / ugašala je v velikih bolečinah umirala; v naročju ji ugaša življenje sina ji umira sin
4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
a) manj viden; izgubljati se: letalo je ugašalo v megli; sonce že ugaša za gorami
b) manj slišen: njegovi koraki ugašajo v daljavi
5. pog. izključevati, izklapljati: otrok prižiga in ugaša radijski sprejemnik
● ugašati apno živo apno polivati z vodo; gasiti

ugašajóč

-a -e:

ugašajoča svetilka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ugaševáti -újem nedov. (á ȗ)
ugašati: veter je ugaševal sveče na grobu / ogenj že ugašuje / prižigati in ugaševati luči / njena lepota počasi ugašuje

ugašujóč

-a -e:

ugašujoč plamen

SSKJ²

ugíb -a m (ȋ) zastar.
1. ugibanje: že ob prvem ugibu je uganil
2. uganka: razrešiti, rešiti ugib

SSKJ²

ugibálec -lca [tudi ugibau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj ugiba: ti si dober ugibalec / ugibalec ugank reševalec

SSKJ²

ugíbanje -a s (ī)
glagolnik od ugibati: to je samo ugibanje; ugibanje skrivnosti; ugibanja o cenah; domneve in ugibanja / igrati se ugibanje oseb / bilo je veliko ugibanja, kdo bo naslednik

SSKJ²

ugíbati -am in -ljem nedov. (ī)
1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: ugibal je njene misli, želje; ugibati, kaj se bo zgodilo; ugibati, kdo je tat; brezoseb. o tem se je veliko ugibalo
2. prizadevati si rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: dolgo je ugibal, a ni uganil; ugibate lahko trikrat / navedli so prvo črko, ostale so ugibali; ugibati imena, osebe
♦ etn. ugibati barvice otroška igra, pri kateri se ugotavlja, katero barvo kdo predstavlja
3. star. premišljevati, razglabljati: takoj sta začela ugibati, koga bi poslala tja; zaskrbljeni ugibajo, kakšne bodo posledice; tako je ugibal sam pri sebi
4. star. praviti, govoriti: o njem so ugibali zelo čudne stvari

ugibáje

hodil je sem in tja, ugibaje, kaj bo

ugibajóč

-a -e:

legel je, ugibajoč, kakšno bo vreme

SSKJ²

ugíniti -em dov. (í ȋ)
zastar. poginiti: vseh šest prašičkov je uginilo; uginiti od mraza

SSKJ²

uglábljati -am nedov. (á)
knjiž. poglabljati: uglabljati strugo / uglabljati svoje znanje

SSKJ²

ugladítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ugladiti: ugladitev površine / ugladitev spora

SSKJ²

ugláditi -im dov., tudi ugladíla (á ȃ)
1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje
// slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog
2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima
● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi

ugláditi se

postati gladek, raven:

čelo se mu je ugladilo

/ gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite

knjiž.

postati boljši, brez zapletov, napetosti:

odnosi so se ugladili

uglájen

-a -o in uglajèn -êna -o

deležnik od ugladiti:

uporabljati uglajen jezik

s tem mu je bila pot uglajena

ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti:

uglajen človek

/ uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti

SSKJ²

uglájati -am nedov. (á)
1. delati kaj gladko, ravno: uglajati površino kamna; pren., ekspr. uglajati komu pot v življenje
2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: uglajati prepire, spore

SSKJ²

uglájenost in uglajênost -i ž (ā; é)
lastnost, značilnost uglajenega človeka: njegova uglajenost jo je očarala; svetovljanska uglajenost / uglajenost v vedenju / govorniška uglajenost

SSKJ²

uglajeváti -újem nedov. (á ȗ)
uglajati: uglajevati površino / uglajevati prepire

SSKJ²

uglasbítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od uglasbiti: uglasbitev s sodobnimi kompozicijskimi postopki
2. skladba, navadno na besedilo: v drugem delu zbirke so uglasbitve Prešernovih pesmi

SSKJ²

uglásbiti -im dov. (ā ȃ)
dati čemu glasbeno, zvočno podobo: pesem je uglasbil znani skladatelj

uglásben

-a -o:

na novo uglasbeno besedilo

SSKJ²

uglasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od uglasiti: uglasitev klavirja / uglasitev stališč

SSKJ²

uglasíti -ím dov., uglásil (ī í)
1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino: uglasiti klavir, orgle; uglasiti za pol tona višje; uglasiti kitaro po klavirju; uglasiti citre s ključem
2. ekspr. narediti, da je kaj skladno, ubrano: uglasiti barve; uglasiti glasove pevcev / arhitekt je uglasil velikost oken s pročeljem
// narediti, da je kaj skladno, enotno: uglasiti medsebojna stališča
3. elektr. naravnati napravo na določeno frekvenco: uglasiti oddajnik, sprejemnik; uglasiti anteno

uglašèn

-êna -o

deležnik od uglasiti:

uglašen zbor

uglašena celota

uglašena igra orkestra

uglašen violončelo

barvno uglašen

knjiž.

ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo:

podobno uglašeni ljudje

na enotni barvni ton uglašena slika

na to temo je uglašeno vse posvetovanje

drugače uglašena razpoloženja

●

ekspr. danes pa je oče na kratko uglašen je nerazpoložen, razdražljiv; ekspr. srce ima uglašeno na dobre strune je dober človek; prisl.: oba elementa se uglašeno prepletata

SSKJ²

uglášati -am nedov. (á)
uglaševati: uglašati instrumente

SSKJ²

uglašênost -i ž (é)
lastnost, značilnost uglašenega: uglašenost klavirja / uglašenost barv na sliki / čustvena, notranja uglašenost; idejna uglašenost

SSKJ²

uglaševálec -lca [uglaševau̯ca tudi uglaševalca] m (ȃ)
kdor uglašuje glasbene instrumente: uglaševalec klavirjev; dober uglaševalec

SSKJ²

uglaševálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za uglaševanje: uglaševalna priprava
♦ glasb. uglaševalni ključ priprava za uglaševanje klavirjev; uglaševalna piščalka intonančna piščalka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

uglaševálnik -a m (ȃ)
glasb. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev: uglaševalnik trobila
♦ elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner

SSKJ²

uglaševálo -a s (á)
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner

SSKJ²

uglaševánje -a s (ȃ)
glagolnik od uglaševati: uglaševanje klavirja / uglaševanje stališč / uglaševanje televizijskega sprejemnika

SSKJ²

uglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. naravnavati glasbilo na določeno tonsko višino: uglaševati violino; uglaševati po posluhu, s pripravo
2. ekspr. delati, da je kaj skladno, ubrano: uglaševati barve
// delati, da je kaj skladno, enotno: uglaševati želje posameznikov s skupnimi
3. teh. nastavljati, naravnavati: uglaševati televizijski sprejemnik
♦ elektr. nastavljati nihajne kroge sprejemnika na frekvenco oddajnika

SSKJ²

uglèd -éda m (ȅ ẹ́)
zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj: njegov ugled se je povečal; imeti, izgubiti, ekspr. zapraviti svoj ugled; ekspr. izpodkopavati komu ugled; majhen, velik ugled; mednaroden, svetoven ugled / ugled države, podjetja

SSKJ²

ugledalíščenje -a s (ȋ)
glagolnik od ugledališčiti: ugledališčenje dogodkov

SSKJ²

ugledalíščiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. izoblikovati, predstaviti z gledališkimi sredstvi: režiser je učinkovito ugledališčil besedilo

ugledalíščen

-a -o:

ugledališčena poezija

SSKJ²

uglédati -am dov., uglêj in uglèj uglêjte, stil. uglédi uglédite (é ȇ)
zagledati: ugledati človeka, žival; ugledati hišo ob cesti; nenadoma, takoj, že od daleč jo je ugledal; če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu
● star. knjiga je ugledala beli dan je izšla; star. tu je ugledal luč sveta tu se je rodil

ugledávši

zastar.:

ugledavši gosta, mu je tekel naproti

uglédan

-a -o:

nenadoma ugledano vozilo je izginilo

●

pog. parcelo za hišo imam že ugledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo

SSKJ²

ugléden -dna -o prid., uglédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima ugled: ugleden človek; ugledni gostje / ugledna družina / ugleden poklic; ugledna služba
// ekspr. izbran, boljši: ugledna črna obleka; želi uglednejšo sobo
2. ekspr. velik, precejšen: ponujajo jim ugledne vsote

SSKJ²

uglédnež -a m (ẹ̑)
ekspr. ugleden človek: slovesna večerja za ugledneže; mestni ugledneži

SSKJ²

uglédnik -a m (ẹ̑)
ekspr. ugleden človek: prirediti sprejem za uglednike; občinski ugledniki

SSKJ²

uglédnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost uglednega: uglednost njegove družine / uglednost trgovine

SSKJ²

uglobína -e ž (í)
knjiž. vdolbina: uglobina v pločevini

SSKJ²

uglobíti -ím dov., uglóbil (ī í)
1. zastar. narediti, da ima kaj nižji nivo: tovornjaki so uglobili cestišče
2. knjiž. poglobiti: reka je uglobila svojo strugo; gube ob ustih so se ji še uglobile / uglobiti medsebojne vezi

uglobljèn

-êna -o:

uglobljen kolovoz

vhod je uglobljen

SSKJ²

uglušíti -ím dov., uglúšil (ī í)
povzročiti, da se kaj ne sliši: preproga je uglušila korake
// s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo (skoraj) ne sliši; oglušiti: vreščanje ga je skoraj uglušilo

SSKJ²

ugnáti užênem dov., stil. uženó (á é) ekspr.
1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo: otrok ni mogla ugnati; ugnati razgrajača / ugnati konja; riba se je še vedno premetavala, ni se hotela ugnati
// doseči, da kdo preneha delati kaj nezaželenega: žena ga bo že ugnala; ugnati vaške opravljivke / nasprotnika so ugnali z zvijačo premagali
// vzeti komu moč, voljo za nadaljevanje njegovega dela, prizadevanja: ni se dal, pustil ugnati, iskal je naprej; tudi tega sodnika je ugnal / lakota, suša jih ni ugnala; težje delo ga hitro užene utrudi
2. narediti, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja tega, kar izraža določilo: ugnati kašelj, mrzlico; nespečnost je ugnal z večerno telovadbo; nič ni moglo ugnati njegove radovednosti; jok se je kmalu ugnal
● ekspr. končno je nalogo ugnal rešil; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on

ugnán

-a -o:

sovražnik je ugnan

ugnana porednica

SSKJ²

ugnêsti ugnêtem dov., stil. ugnetó; ugnêtel in ugnétel ugnêtla, stil. ugnèl ugnêla (é)
1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: ugnesti glino, testo
// z gnetenjem narediti kaj sploh: iz moke, jajc, masla ugnesti testo
2. z gnetenjem, med gnetenjem dodati kaki snovi kaj: ugnesti kvas v testo

ugnetèn

-êna -o:

dobro ugneteno testo

SSKJ²

ugnétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: ugnetati glino, testo
// z gnetenjem delati kaj sploh: otroci ugnetajo kolačke iz prsti
● knjiž. pisatelj ugneta snov po svojih mislih oblikuje

ugnetajóč

-a -e:

ugnetajoč testo, je porabila vso moko

SSKJ²

ugnézdenje -a s (ẹ̄)
glagolnik od ugnezditi se: ugnezdenje lastovk v hlevu / ugnezdenje v toplem domu

SSKJ²

ugnézditi se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti gnezdo: lastovke so se ugnezdile pod napuščem
2. pritrditi se v tesno prilegajočo se okolico: oplojeno jajčece se ugnezdi v maternici
3. ekspr. naseliti se, navadno proti volji koga: brez našega dovoljenja se je ugnezdila pri nas; v šoli so se ugnezdili tuji vojaki / na podstrešju so se ugnezdile miši / na mladikah se je ugnezdila plesen / v jezik se je ugnezdila marsikatera tuja beseda; pren. v hiši se je ugnezdila žalost
4. ekspr. namestiti se: otroka sta se ugnezdila na zadnjem sedežu; udobno se ugnezditi

ugnézden

-a -o:

v ljudeh je še preveč ugnezdena stara miselnost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ugnojíti se -ím se dov., ugnójil se (ī í)
nav. 3. os., zastar. zagnojiti se, ognojiti se: rana se je ugnojila

ugnojíti

zastar.

pognojiti:

dobro ugnojiti njivo

ugnojèn

-êna -o:

ugnojen prst

ugnojena zemlja

SSKJ²

ugóden -dna -o prid., ugódnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki vzbuja komu ugodje: ob tem je imela ugoden občutek / nanj je naredil ugoden vtis / ugodne in neugodne strani potovanja z avtomobilom
// ki je v skladu s hotenjem, željami koga: ugodna novica / ugodna kritika, ocena; ugodna rešitev prošnje
2. ki zaradi skladnosti svojih lastnosti, značilnosti s hotenjem, željami koga omogoča uspešno uresničitev določenega dejanja: čakati na ugoden trenutek; pihal je ugoden veter; letalske zveze med mestoma so ugodne / ugodna priložnost za nakup; za košnjo ugodno vreme; pren. gibanje je pri nas našlo ugodna tla
3. ki je v skladu z željami, koristmi koga: ugodna kupčija; čakal je na ugodnejšo ponudbo; cena je ugodna / ugodni roki za odplačilo
● zastar. trudila sta se, da bi bila ljudem ugodna da bi jim ugajala, jim bila všeč; zastar. ni našel ugodne družbe primerne, ustrezne
♦ šah. za belega je položaj ugoden

ugódno

prisl.:

ugodno vplivati na kaj

ugodno rešena prošnja

/ v oglasih dobro ohranjen otroški voziček ugodno prodam

/ v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku ni mu bilo ugodno, ko je vstopila

SSKJ²

ugodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ugoditi1: ugoditev temu človeku je nemogoča / ugoditev prošnji, zahtevi

SSKJ²

ugodíti1 -ím dov., ugódil (ī í)
z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen: njej ni mogoče ugoditi; težko mu je ugoditi / vse, v vsem mu ugodi / ugoditi pritožbi, prošnji ugodno jo rešiti; ugoditi otrokovi radovednosti jo potešiti; ugodil je vsaki njeni zahtevi, želji izpolnil je vsako njeno zahtevo, željo

ugodèn

-êna -o:

ugodena vloga

/ v povedni rabi njegovi prošnji je bilo ugodeno

SSKJ²

ugodíti2 -ím dov., ugódil (ī í)
povzročiti, da postane kaj godno: ugoditi sadje
♦ agr. ugoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla

SSKJ²

ugódje -a s (ọ̑)
stanje, ko so v pravi meri zadovoljene zlasti čutne potrebe koga: čutiti ugodje; veliko ugodje; občutek ugodja / čutno ugodje; duševno, telesno ugodje; estetsko ugodje / mačka prede od ugodja
// kar povzroča tako stanje: vsak si ne more privoščiti takega ugodja

SSKJ²

ugodljív -a -o prid. (ī í)
star. ustrežljiv: ugodljiva ženska

SSKJ²

ugodljívost -i ž (í)
star. ustrežljivost: njena ugodljivost mu je bila zelo všeč

SSKJ²

ugódnik -a m (ọ̑)
star., navadno v zvezi božji ugodnik kdor živi tako, da ugaja bogu: knjiga o božjih ugodnikih; svetniki in drugi božji ugodniki
// kdor živi tako, je tak, da ugaja komu sploh: gospodarjev ugodnik

SSKJ²

ugódnost -i ž (ọ́)
1. lastnost, značilnost ugodnega: ugodnost občutka / izkoristiti ugodnost položaja / ugodnost obročnega odplačevanja
2. navadno s prilastkom kar je za koga ugodno: ta ugodnost še velja; imeti, priznati, uživati posebne, velike ugodnosti / carinske ugodnosti; materialne ugodnosti
♦ pravn. klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju

SSKJ²

ugódnosten -tna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na ugodnost: ugodnostno doživljanje / ugodnostne stopnje / ugodnostni nakupi

SSKJ²

ugojíti se -ím se dov., ugójil se (ī í)
zastar. zrediti se: po bolezni se je precej ugojil

SSKJ²

ugonábljanje -a s (á)
knjiž. uničevanje: sredstvo za ugonabljanje plevela

SSKJ²

ugonábljati -am nedov. (á)
knjiž. uničevati: slabe stanovanjske razmere ugonabljajo zdravje / težaško delo ga ugonablja; s pitjem se vse bolj ugonablja / duševno, moralno koga ugonabljati / ugonabljati komu življenje
● knjiž. prijetno ugonablja čas porablja

ugonabljajóč

-a -e:

ugonabljajoča sila

SSKJ²

ugonobítev -tve ž (ȋ)
knjiž. uničenje: duševna, telesna ugonobitev

SSKJ²

ugonobíti -ím dov., ugonóbil (ī í)
knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo
● knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil

ugonobljèn

-êna -o:

ugonobljena mladost

SSKJ²

ugostíti se -ím se dov., ugóstil se (ī í)
zastar. ustaviti se, nastaniti se: ugostiti se pri kom

SSKJ²

ugotavljalec gl. ugotavljavec

SSKJ²

ugotávljanje -a s (á)
glagolnik od ugotavljati: ugotavljanje očetovstva; ugotavljanje podobnosti med otroki in starši; ugotavljanje sposobnosti učencev / ugotavljanje dohodka; komisija za ugotavljanje premoženja / ugotavljanje dejstev, resnice, dejanskega stanja

SSKJ²

ugotávljati -am nedov. (á)
z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do določenih dejstev: ugotavljati kvaliteto kruha, moke; ugotavljati sposobnosti učenca za določen poklic; ugotavljati kaj na podlagi analize; z zadovoljstvom ugotavljati, da je delo dobro opravljeno; s primerjanjem ugotavljati; pravilno, zanesljivo ugotavljati kaj / ugotavljati resnico; ugotavljati vzroke / ugotavljati dejstva / oče se na vse spozna, je ugotavljal s ponosom
♦ pravn. ugotavljati identiteto

ugotavljajóč

-a -e:

ugotavljajoč napake, je marsikoga užalil

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ugotavljávec -vca in ugotavljálec -lca [ugotau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj ugotavlja: ugotavljavec očetovstva / ekspr. testi niso zanesljivi ugotavljavci znanja

SSKJ²

ugotôvek -vka m (ȏ) knjiž.
1. ugotovitev: zanimiv ugotovek
2. izvid: obdukcijski ugotovek

SSKJ²

ugotovítev -tve ž (ȋ)
1. kar se ugotovi: pomembna, zanimiva ugotovitev; splošne, statistične, znanstvene ugotovitve; ugotovitve strokovnjakov glede izvora kamnin so različne; ugotovitve o vremenskih spremembah / priti, ekspr. dokopati se do ugotovitve ugotoviti
2. glagolnik od ugotoviti: ugotovitev vrednosti / ugotovitev vzrokov nesreče
♦ pravn. sklep o obstajanju ali neobstajanju določenih dejstev; ugotovitev identitete; tožba za ugotovitev očetovstva

SSKJ²

ugotovíti -ím dov., ugotôvil (ī í)
z razmišljanjem, raziskovanjem priti do določenih dejstev: ugotoviti krivdo; ugotoviti primanjkljaj, škodo, vrednost; ugotovili so, da se stanje izboljšuje; ugotoviti, kdo je kriv; ugotoviti s kemično analizo, poskusom, primerjanjem; komisijsko, znanstveno kaj ugotoviti / ugotoviti resnico; ugotoviti vzrok / zdravnik je ugotovil pljučnico / ugotoviti dejstva / ne mara me, je žalostno ugotovil
♦ pravn. ugotoviti datum vročitve; ugotoviti identiteto z osebno izkaznico

ugotovljèn

-êna -o:

vzroki so ugotovljeni

opreti se na ugotovljena dejstva

zgodovinsko ugotovljen

/ v povedni rabi ugotovljeno je, da ni kriv

SSKJ²

ugotovítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ugotovitev: ugotovitveni stavek
♦ pravn. ugotovitveni postopek postopek, s katerim se ugotavlja določeno dejstvo ali okoliščine; ugotovitvena tožba tožba, s katero se zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja, pristnost ali nepristnost listine

SSKJ²

ugotovljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ugotoviti: ugotovljivo dejstvo; izkustveno, statistično ugotovljiv

SSKJ²

ugotovljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost ugotovljivega: ugotovljivost vzrokov

SSKJ²

ugovarjálec -lca [ugovarjau̯ca tudi ugovarjalca] m (ȃ)
kdor ugovarja: pritrditi ugovarjalcu / ekspr. bil je večni ugovarjalec vedno je ugovarjal

SSKJ²

ugovárjanje -a s (ȃ)
glagolnik od ugovarjati: ne prenese ugovarjanja; ostro ugovarjanje

SSKJ²

ugovárjati -am nedov. (ȃ)
navadno z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega: predrzniti se, upati si komu ugovarjati; nihče ni ugovarjal; otrok ugovarja staršem; odločno, vztrajno ugovarjati / ugovarjati odločitvi, sklepu; ugovarjati sodbi urednika; ugovarjati proti nepoštenemu ravnanju / bilo je drugače, mu je ugovarjal

SSKJ²

ugôvor -a m (ȏ)
1. glagolnik od ugovarjati: govoriti z glasom, ki ne dopušča ugovora; ne prenese ugovora; govor je vzbudil nejevoljo in ugovor; ogorčen ugovor; imeti pravico ugovora, do ugovora, publ. na ugovor / pisni, ustni ugovor / pripomba je bila sprejeta brez ugovora
♦ pravn. ugovor zoper obtožnico; ugovor vesti
2. kar se komu ugovarja: ugovor, da je predlagana ureditev protiustavna, ni utemeljen; ovreči, sprejeti ugovore; upoštevati ugovor; neutemeljen, tehten ugovor
// besedilo s tako vsebino: napisati ugovor; vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji

SSKJ²

ugovoríti -ím dov., ugovóril; nam. ugovôrit in ugovorít (ī í)
zastar. reči, pripomniti kaj nasprotujočega: na take razloge ni znala kaj ugovoriti / saj smo možje, ugovori starec

SSKJ²

ugovórnik -a m (ọ̑)
kdor ugovarja čemu, zlasti izdani odločbi: ugovornik je podal neupravičen ugovor; uspešno rešiti zahtevo ugovornika / ugovornik vesti vojaški obveznik, ki uveljavlja pravico do civilnega služenja vojaškega roka

SSKJ²

ugrabítelj -a m (ȋ)
kdor koga ali kaj ugrabi: zasledovati ugrabitelja; ugrabitelj otroka / ugrabitelj letala

SSKJ²

ugrabíteljica -e ž (ȋ)
ženska, ki koga ali kaj ugrabi: aretirati ugrabiteljico

SSKJ²

ugrabítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ugrabiti: ugrabitev otroka, ženske; umori in ugrabitve / ugrabitev letala

SSKJ²

ugrabíti in ugrábiti -im, in ugrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. s silo, z zvijačo vzeti komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta: ugrabil ga je zakrinkan moški; ugrabiti otroka, žensko; ugrabili so ga na cesti / ugrabiti (potniško) letalo z grožnjo prisiliti pilota, da spremeni smer letenja, mesto pristanka, zlasti iz političnih vzrokov
// zastar. vzeti komu prostost; prijeti: biriči so že ugrabili morilca
2. s silo, z zvijačo vzeti kaj: jastreb je ugrabil piščanca; lisica je ugrabila kokoš
// ekspr. vzeti kaj sploh: znanje je bogastvo, ki ti ga nihče ne more ugrabiti / to mu je ugrabilo notranji mir / vprašanje mu je ugrabilo veliko noči povzročilo, da ni spal
3. zastar. zgrabiti, ujeti: gospodinja je ugrabila raco in ji pristrigla perut
● ekspr. nenadoma ga je ugrabila smrt je umrl

ugrábljen

-a -o:

diplomat je bil ugrabljen

ugrabljena ovca

ugrabljeno letalo

SSKJ²

ugrábljanje -a s (á)
glagolnik od ugrabljati: ugrabljanje otrok, žensk

SSKJ²

ugrábljati -am nedov. (á)
1. s silo, z zvijačo jemati komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta: moški so ugrabljali mlade ženske; ugrabljati na cesti
2. s silo, zvijačo jemati kaj: volkovi ugrabljajo ovce
// ekspr. jemati kaj sploh: tujci so nam ugrabljali najboljšo zemljo

SSKJ²

ugrábljenec -nca m (ȃ)
kdor je ugrabljen: za ugrabljenca zahtevati veliko denarja; srečna vrnitev ugrabljencev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ugrábljenka -e ž (ȃ)
ženska, ki je ugrabljena: ugrabljenki je uspelo pobegniti

SSKJ²

ugréti ugrêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. povzročiti občutek toplote: sonce jih je ugrelo / hitra hoja ga je ugrela
2. narediti kaj toplo; ogreti: ugreti noge z masiranjem; mel si je roke, da bi si ugrel prste
● dekle mu je ugrelo srce ogrelo; ekspr. pogovor nas je zelo ugrel razvnel

ugréti se

dobiti občutek toplote:

na soncu so se dobro ugreli

/ dolgo ni zaspal, ker se ni mogel ugreti

postati topel;

ogreti se:

ozračje se je ugrelo

/ seno v kopici se lahko ugreje in vname segreje; stroj se je preveč ugrel segrel, pregrel

●

ekspr. družba pri mizi se je kmalu ugrela razživela

ugrét

-a -o:

po hitri hoji je ugret

SSKJ²

ugrétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ugreti: ugretje premraženih prstov

SSKJ²

ugrévati -am nedov. (ẹ́)
delati kaj toplo; ogrevati: sonce ugreva zemljo

ugrévati se

segrevati se:

v kupu se krompir ugreva

●

knjiž. med govorjenjem se je čedalje bolj ugreval razvnemal

SSKJ²

ugrèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od ugrezniti se: ugrez stavbe
2. vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal: pot vodi čez ugrez
3. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino: meriti ugrez na krmi, premcu / ugrez ladje je štiri metre

SSKJ²

ugrézanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od ugrezati se: ugrezanje močvirnih tal / ugrezanje koles v zemljo / ugrezanje v spanje
♦ geol. tektonsko ugrezanje

SSKJ²

ugrézati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol: zemeljske plasti se ugrezajo; tla so se počasi ugrezala / grob se že ugreza
2. zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa voza so se ugrezala v zemljo; noge so se ugrezale v pesek; do kolen se ugrezati v sneg / zaradi tovora se je ladja ugrezala
3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: pod njim se je blazina zelo ugrezala; tla so se ugrezala pod nogami
4. knjiž. pogrezati se: ugrezati se v spanje / ugrezati se v vedno večje stiske / ugrezati se v branje / ugrezati se v žalostne misli

ugrezajóč se

-a -e:

stopal je počasi, ugrezajoč se v sneg

SSKJ²

ugrézen -zna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na ugrez: ugrezen svet; ugrezna tla
♦ navt. ugrezna lestvica lestvica na premcu in krmi ladje, ki označuje ugrez in natovorjenost ladje; teh. ugrezna kovica kovica z ugreznjeno glavo

SSKJ²

ugrezljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) ugreza: ugrezljiva tla

SSKJ²

ugreznína -e ž (í)
vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal: votlina prehaja v ugreznino; močvirna ugreznina; globina ugreznine; ugreznine in udorine / njihova koča je stala v ugreznini
// knjiž. vdolbina, nastala zaradi ugreznjenja česa sploh: poravnati ugreznino na blazini / v blatu so bile vidne ugreznine nog sledi, odtisi; otipaval je ugreznino na svoji čeladi udrtino

SSKJ²

ugrézniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol: zemeljske plasti so se ugreznile; zelo se ugrezniti; tu se tla vsako leto ugreznejo za dva milimetra / grob se je ugreznil
2. zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa so se ugreznila v zemljo; noge so se mu ugreznile v pesek / ob nakladanju tovora se ladja ugrezne globoko v vodo
3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: pod njegovo težo se je žimnica ugreznila
4. knjiž. pogrezniti se: ugrezniti se v branje / ugreznila se je v žalostne misli; ugrezniti se vase
● sram ga je, da bi se najraje ugreznil v tla, zemljo zelo ga je sram; ekspr. izginil je, kot bi se v zemljo ugreznil nenadoma, nepričakovano

ugrézel

-zla -o zastar.

udrt:

visoko čelo z globoko ugrezlimi očmi

ugréznjen

-a -o:

ugreznjena blazina

ugreznjena tla

ugreznjen v misli

♦

teh. vijak z ugreznjeno glavo

SSKJ²

ugréznjenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ugrezniti se: ugreznjenje stropa, tal

SSKJ²

ugrísti ugrízem dov. (í)
star. ugrizniti: ugristi kruh / pes ga je ugrizel; ugristi se v ustnico

SSKJ²

ugríz -a m (ȋ)
1. glagolnik od ugrizniti: začutila je ugriz v nogo; žival se z ugrizom brani; kačji, mišji ugriz; ugriz steklega psa; rana od ugriza
2. rana, poškodba, povzročena z zasaditvijo zob v kaj in njihovega stiska: globok, nevaren ugriz; ugrizi in modrice / ugriz bolhe pik
// sled, odtis zob: na roki je še viden ugriz zob
♦ vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja

SSKJ²

ugrízen -zna -o prid. (ī)
med., vet., v zvezi ugrizna rana rana od ugriza: ugrizna rana na nogi

SSKJ²

ugrizljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki (rad) grize, napada z zobmi; popadljiv: ugrizljiv pes / ugrizljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi

SSKJ²

ugriznína -e ž (í)
med., vet. rana od ugriza: ugriznina na nogi; udarnina, ugriznina in vbodnina

SSKJ²

ugrízniti -em dov. (í ȋ)
1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti: ko je ugriznil kruh, se mu je odlomil zob; močno ugrizniti / ugrizniti v jabolko / riba je ugriznila vabo
// ekspr. pojesti: ni imel kaj ugrizniti
2. z zasaditvijo in s stiskom zob povzročiti komu rano, bolečino: pes je ugriznil otroka; mačka jo je ugriznila v nogo; pri padcu se je ugriznil v jezik; do krvi se ugrizniti / ugriznila se je v ustnico, da se ne bi zasmejala močno je pritisnila zobe na ustnico / bolha, kača ga je ugriznila pičila
● kje si bil pa takrat, ga je ugriznila zbodla; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; ekspr. končno je ugriznil v politiko se je začel ukvarjati s politiko

ugríznjen

-a -o:

otrok je ugriznjen

SSKJ²

ugríznjenec -nca m (ȋ)
kdor je ugriznjen: ugriznjenec je vpil od bolečine

SSKJ²

ugrizováti -újem nedov. (á ȗ)
zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti: ugrizovati v jabolka
// ekspr. jesti: med delom je ugrizoval kruh z maslom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

úgrofínski -a -o prid. (ȗ-ȋ)
jezikosl. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci: ugrofinske jezikovne značilnosti / ugrofinski jeziki

SSKJ²

ùh medm. (ȕ)
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: uh, kaj bo, če nam zboliš / uh, kako se je vreme poslabšalo
2. izraža zoprnost, gnus: uh, kako smrdi
3. izraža telesno ali duševno trpljenje: uh, uh, boli
4. izraža nejevoljo: uh, kako je domišljav; uh, je rekla in jezna odšla
5. izraža podkrepitev trditve: uh, si siten; uh, kako me zebe

SSKJ²

uháč -a m (á)
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: pes je stekel za uhačem; knjiž. glasno riganje uhača osla
♦ navt. vijak z glavo, podobno šivankinemu ušesu, za vezavo, vodenje ali napenjanje vrvi na plovilu

SSKJ²

uhajáč -a m (á)
ekspr. kdor uhaja od kod: uhajača iz zavoda so ujeli
● zastar. vojaški uhajač dezerter

SSKJ²

uhajalec gl. uhajavec

SSKJ²

uhájanje -a s (ȃ)
glagolnik od uhajati: fantovo uhajanje iz zavoda, z doma / uhajanje mladine v mesta / uhajanje plina

SSKJ²

uhájati -am nedov. (ȃ)
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj (trenutnega) bivanja: otroci so pogosto uhajali / zaprte živali rade uhajajo
// kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, odhajati: uhajati iz zapora; uhajati od doma, v tujino
// ekspr. kljub nasprotovanju iti, odhajati: otroci uhajajo na cesto / živina rada uhaja v sadovnjak
2. ekspr. nezaželeno iztekati: iz slabo zaprte cisterne uhaja voda / iz posode uhaja para / skozi špranje uhaja toplota
3. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premikati s prvotnega, navadnega mesta: pentlja ji uhaja z las; kite ji uhajajo izpod rute
4. ekspr., z dajalnikom nezaželeno prihajati, se pojavljati: iz grla so ji uhajali kriki / fantu je uhajal smeh se je proti svoji volji smejal
// nehote, proti svoji volji govoriti: iz ust, z jezika so mu uhajale ostre besede
5. ekspr., z dajalnikom usmerjati se, kamor ni zaželeno: pogled ji je uhajal k skupini ljudi; oči mu uhajajo skozi okno / misli so ji uhajale k fantu mislila je na fanta
● evfem. bolniku uhaja voda nekontrolirano opravlja malo potrebo; ekspr. žena mu uhaja čez plot mu je nezvesta

uhajajóč

-a -e:

uhajajoči plini

uhajajoča para

SSKJ²

uhajávec -vca in uhajálec -lca [uhajau̯ca] m (ȃ)
zastar. uhajač: pognali so se za uhajavcem / vojaški uhajavec dezerter

SSKJ²

uhàn -ána m (ȁ á)
nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah: pripeti si uhane; biserni, zlati uhani; prstan in uhani

SSKJ²

uhánček -čka m (ȃ)
manjšalnica od uhan: nositi uhančke; zlati uhančki

SSKJ²

úharica -e ž (ȗ)
roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji: hukanje uharice
♦ zool. mala uharica majhna sova z dolgimi pernatimi uhlji in rumenimi očmi, Asio otus; močvirska uharica v barjih in močvirjih živeča sova z majhnimi pernatimi uhlji, ki gnezdi na tleh, Asio flammeus; velika uharica velika sova z dolgimi črnimi, rumeno obrobljenimi pernatimi uhlji, ki gnezdi v zapuščenih gnezdih, Bubo bubo

SSKJ²

úhast -a -o prid. (ú)
zastar. uhat, uhljat: uhasta žival

SSKJ²

uhàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhat zajec; uhata žival
2. nav. ekspr. ki ima uho, ušesa: uhat ročaj / uhati listi knjige
♦ zool. uhati klobučnjak klobučnjak z uhljem podobnimi spolnimi organi, Aurelia aurita; uhati netopir netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus

SSKJ²

uhátec -tca m (ȃ)
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel: prijahati na uhatcu; rigajoč uhatec

SSKJ²

úhati1 -am nedov. (ȗ)
ekspr. z uh izražati čustvo: čudil se je in uhal

SSKJ²

uháti2 -ám nedov. (á ȃ)
držati za uho, uhelj in stresati: lasal ga je in uhal; fanta sta se neusmiljeno uhala

SSKJ²

úhelj úhlja m (ū)
1. zunanji del ušesa: dvigniti, povesiti uhlje; potegniti za uhlje; striči z uhlji; dolgi, štrleči, viseči uhlji; oslovski, zajčji uhlji
2. ekspr. temu delu podoben del česa: zavihati uhlje ovratnika; izpod jopice mu je molel uhelj srajce
3. temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa; uho: prijeti škaf za uhelj; uhlji škarij

SSKJ²

úheljc -a [uhəljc] m (ȗ)
uheljček: povesiti uheljce; koničasti uheljci

SSKJ²

úheljček -čka [uhəljčək] m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od uhelj: preluknjati uheljčke za uhane / uheljček šivanke ušesce

SSKJ²

uhitéti -ím dov., uhítel (ẹ́ í) star.
1. ujeti: uhiteti tatu / bal se je, da jih uhiti nevihta, noč
// prehiteti: vse kosce je uhitel / hotela je nekaj reči, pa jo je oče uhitel
2. uiti, zbežati: uhitela sta skozi zadnja vrata

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

uhléviti -im dov. (ẹ̄)
agr. narediti, da žival živi v hlevu: uhleviti konja

uhlévljen

-a -o:

uhlevljena krava

SSKJ²

uhljáč -a m (á)
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: uloviti uhljača; knjiž. uhljača bi rad prodal osla

SSKJ²

úhljast -a -o prid. (ū)
zastar. uhljat, uhat: uhljasta žival
● star. uhljasta kučma kučma z naušniki

SSKJ²

uhljàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhljate glave mul, oslov
● star. uhljata kučma kučma z naušniki

SSKJ²

uhljáti -ám nedov. (á ȃ)
držati za uho, uhelj in stresati: začel ga je lasati in uhljati

SSKJ²

uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́)
1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu
// to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno
// nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali
3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod
4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij
// luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho
5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih
● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega
♦ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata

SSKJ²

uhodíti uhódim dov. (ī ọ́)
1. s hojo, hojenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: uhoditi gaz, pot, stezo
2. s hojo narediti obutev za nošenje boljšo, ustreznejšo: uhoditi čevlje, škornje

uhodíti se

knjiž.

s hojo, hojenjem postati tak, da dobro, lahko hodi:

precej časa je potreboval, da se je uhodil

/ noge so se že uhodile; uhoditi (si) noge

uhójen

-a -o

deležnik od uhoditi:

uhojeni čevlji

uhojena pot, steza

knjiž.

uveljavljen,

ustaljen:

uhojen način

uhojena praksa

SSKJ²

uhú in uhù medm. (ȗ; ȕ)
posnema glas sove: uhu, uhu, se je oglašala uharica; sam.: zaslišati sovji uhu

SSKJ²

uhuhú tudi ùhùhù medm. (ȗ; ȕ-ȕ-ȕ)
1. posnema glas sove: za hišo se je oglasilo: uhuhu, uhuhu
2. posnema tuljenje, hud jok: kako je to hudo, uhuhu

SSKJ²

uigránost -i ž (á)
lastnost, značilnost uigranega: uigranost igralcev je vzrok za tako velik uspeh / uigranost ansambla, ekipe

SSKJ²

uigráti -ám dov. (á ȃ)
narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo; orkester se je uigral šele proti koncu sporeda

uigráti se

z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje:

violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati

izpopolniti se v igranju:

na začetku igra slabo, potem se uigra

uigrán

-a -o:

uigran ansambel

igralci so uigrani

♦

šport. dobro uigrane napadalke

SSKJ²

uigrávanje -a s (ȃ)
glagolnik od uigravati: uigravanje moštva za novo prvenstvo

SSKJ²

uigrávati -am nedov. (ȃ)
delati, povzročati, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningom uigravati ekipo; orkester se že uigrava

uigrávati se

z vajami, igranjem pripravljati se, razgibavati se za igranje:

nogometaši se pred tekmo uigravajo

izpopolnjevati se v igranju:

na začetku je igral slabo, potem se je uigraval

SSKJ²

uistosmerítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od uistosmeriti: uistosmeritev prizadevanj

SSKJ²

uistosmériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. narediti, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost: uistosmeriti curke / uistosmeriti promet / uistosmeriti družbene tokove; idejno uistosmeriti
// narediti, da ima kaka dejavnost isto, enotno vsebino, usmerjenost: uistosmeriti zunanjo in notranjo politiko

uistosmérjen

-a -o:

uistosmerjen pouk

SSKJ²

uistosmérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od uistosmerjati: odklanjati uistosmerjanje v umetnosti; proces uistosmerjanja

SSKJ²

uistosmérjati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. delati, da dobi, ima kaj isto smer, usmerjenost: uistosmerjati promet
// narediti, da ima kaka dejavnost isto, enotno vsebino, usmerjenost: uistosmerjati politiko

uistosmerjajóč

-a -e:

ideološko uistosmerjajoča družba

SSKJ²

uistosmérjenost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost uistosmerjenega: nazorska uistosmerjenost

SSKJ²

uíti uídem dov., ušèl ušlà ušlò tudi ušló (í)
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj zapornikov je ušlo; zaradi grobega ravnanja je ušel; ponoči, večkrat uiti
// kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, oditi: uiti iz taborišča; uiti od doma, čez mejo, v tujino / ptič je ušel iz kletke
// ekspr. kljub nasprotovanju iti, oditi: dečki so ušli na igrišče; otrok rad uide k reki / sin je zaradi pretežkega dela ušel s kmetije / pes mu je ušel; pazi, da ti voz ne uide po bregu
2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ušel je, ko so začeli govoriti o njem; ko je to slišala, je ušla iz sobe
3. ekspr. nezaželeno izteči: vse vino je ušlo; iz soda je ušla večja količina nafte / iz jeklenke je ušel plin
4. ekspr., z dajalnikom s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: uiti napadalcem, zasledovalcem; zdaj mi ne bo več ušel
// umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: komaj smo ušli padajočemu kamenju / uiti nevihti / uiti nevarnosti, poškodbi / težko je uiti svoji usodi / za to mu kazen ne uide bo kaznovan; pren. rad bi ušel sam sebi; želel je uiti resničnosti
// šport. žarg. premikajoč se priti v tak položaj, da osebka ostali tekmovalci ne morejo ujeti, dohiteti: najboljši kolesar je kmalu ušel vodilni skupini; zmagovalec je že ušel zasledovalcem / nogometno moštvo je ušlo najboljšim na lestvici ima tako visoko število točk, da jih drugi ne morejo doseči
5. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premakniti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je ušla z rame; kodri so ji ušli na čelo; hlače so mu ušle pod pas
6. ekspr., z dajalnikom nezaželeno priti, se pojaviti: iz ust so mu ušli pritajeni kriki
// nehote, proti svoji volji izreči, reči: iz ust, z jezika mu je ušla grda beseda, kletev / brezoseb.: kje pa je prej bil, mu je ušlo; skoraj bi mu naglas ušlo, da je vsega kriv sosed
7. ekspr., z dajalnikom usmeriti se, kamor ni zaželeno: pogled ji je pogosto ušel na cesto
8. ekspr., z dajalnikom, navadno z nikalnico opaziti, zaznati: kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost / ni jim ušlo, da je nekaj narobe / njenim očem, njenemu pogledu nič ne uide / ne uide mu nobena beseda ničesar ne presliši
● ekspr. hiša je ušla plamenu ni zgorela; evfem. deset let mu ne uide obsojen bo na deset let zapora; ekspr. misli so ji ušle k fantu pomislila je nanj; ekspr. zanima ga, ali bo park ušel sekiri ali bodo v parku posekali drevje; ekspr. ušle so ji solze zajokala je proti svoji volji; pog., ekspr. srce mu je ušlo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. zmaga mu ne bo ušla zmagal bo; ekspr. hitro se je preoblekel, da bi ušel pljučnici da ne bi zbolel za pljučnico; pog. to mu je ušlo iz glave, iz spomina tega se ne spomni več; evfem. otroku je ušlo (v hlače) je opravil malo, veliko potrebo; ekspr. vlak ji je ušel pred nosom je odpeljal, ko je bila že blizu; ekspr. pri pregledovanju mu je ušlo nekaj napak je spregledal

SSKJ²

ùj in új medm. (ȕ; ȗ)
1. izraža nejevoljo: uj, ti neučakanec
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uj, uj, kako to peče
3. izraža podkrepitev trditve: uj, si občutljiva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ujáhati -am tudi ujášem dov. (ā)
izuriti v jahanju: ujahati konja
● ekspr. ujahal si je noge, da so trde z jahanjem utrudil, omrtvičil

ujáhan

-a -o:

ujahana kobila

SSKJ²

ujalovíti -ím nedov., ujalôvil (ī í)
knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ujaloviti samico

SSKJ²

ujármiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. vpreči v jarem: ujarmiti vola

SSKJ²

ujasníti -ím dov., ujásnil (ī í) star.
1. zjasniti2, razjasniti2: veter je ujasnil nebo; nebo se je ujasnilo; brezoseb. prenehalo je snežiti in kmalu se je ujasnilo / vreme se ujasni
2. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: novica mu ni ujasnila obraza; čelo, oko se mu ujasni

ujasnjèn

-êna -o in ujásnjen -a -o:

ujasnjene oči

SSKJ²

ujásniti se -im se in ujasníti se -ím se dov., ujásnil se (ā ȃ; ī í)
star. postati (bolj) jasen, razumljiv: njegov nazor se je ujasnil
● star. bolnici se je popolnoma ujasnilo bolnica je postala prisebna, razumna

SSKJ²

újčkanje -a s (ȗ)
glagolnik od ujčkati: umiriti dojenčka z ujčkanjem; ujčkanje otroka na rokah

SSKJ²

újčkati -am nedov. (ȗ)
s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost: ujčkati dojenčka, otroka / ujčkati na kolenih, rokah; pren. dolgo ujčkati besedo, misel v srcu
● ekspr. doma jih niso preveč ujčkali razvajali

újčkati se

ekspr.

gugati se (na gugalnici):

ujčkati se pod drevesom

SSKJ²

újec -jca m (ū)
star. materin brat, stric (po materini strani): imel je dva ujca; ujec in ujna

SSKJ²

ujéda -e ž (ẹ̄)
1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci: kragulj, postovka, jastrebi in druge ujede; kričati, vreščati kot ujeda / ptica ujeda
2. ekspr. kdor komu kaj neusmiljeno, brezobzirno jemlje: ta ujeda je kmalu začela izterjevati dolgove
● ona je prijazna, on pa je ujeda ujedljivec

SSKJ²

ujédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od ujedati: naredi tako, da ne bo ujedanja v hiši / njegovih ujedanj nočem več poslušati / ujedanje bolh, stenic

SSKJ²

ujédanka -e ž (ẹ̄)
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: dobro obvladuje ujedanko / tehnika ujedanke
// odtis v tej tehniki: z ujedankami ilustrirana knjiga

SSKJ²

ujédati -am nedov. (ẹ́)
1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: že ves večer me ujeda; ujedati koga pred drugimi / z besedami ujedati koga
2. star. pikati: ujedale so jih bolhe, stenice
3. star. objedati, uničevati: črv ujeda poljske pridelke; trtna uš ujeda vinograde
4. star. gristi, boleti: ta misel me ujeda; brezoseb. ujedalo jih je, da jim je ušel / žalost mu ujeda srce
● star. dim ujeda ščemi, peče v oči; zastar. sovražniki sami sebe ujedajo slabijo, uničujejo; star. ujeda ga po trebuhu ima krčevite bolečine v trebuhu

ujédati se

ekspr.

razburjati se, jeziti se:

ko bo to izvedel, se bo še bolj ujedal

ujedati se zaradi počasnosti koga

ujedati se na koga, nad kom

/ ujedati se v članku

/ še ti pojdi stran, se je ujedal

prepirati se, prerekati se:

celo uro sta se ujedala

SSKJ²

ujedàv -áva -o tudi ujédav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́)
star. ujedljiv: ujedav človek / pes je ujedav popadljiv

SSKJ²

ujéden -dna -o prid. (ẹ̄)
zastar., v zvezi ujedna ptica ujeda: ujedna ptica je odnesla pišče

SSKJ²

ujédenka -e ž (ẹ̑)
knjiž. jedkanica: ujedenka in druge grafične tehnike / zbirka ujedenk in lesorezov

SSKJ²

ujedíniti -im dov. (ī ȋ)
zastar. združiti: ujediniti narod / ujediniti sprte strani pobotati

ujedínjen

-a -o:

ujedinjena država, kraljevina

SSKJ²

ujedínjenje -a s (ȋ)
zastar. združitev: ujedinjenje naroda / praznik ujedinjenja v stari Jugoslaviji praznik združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo 1. decembra

SSKJ²

ujédkati -am dov. (ẹ̑)
z jedkanjem narediti, izoblikovati: ujedkati podobo, številko; ujedkati na površino; ujedkati v ploščo, šipo

ujédkan

-a -o:

ujedkana črta, podoba

SSKJ²

ujedkovína -e ž (í)
knjiž. jedkanica: biti mojster v ujedkovini / razstava lesorezov in ujedkovin

SSKJ²

ujedljív -a -o prid., ujedljívejši (ī í)
1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: ujedljiv človek; ta ženska je zelo ujedljiva; postati ujedljiv; ne bodi tako ujedljiv
// ki izraža tako prizadevanje: ujedljiv glas, smeh / ujedljive šale
2. star. ki pika: ujedljive žuželke / ujedljive kače strupene
// popadljiv: pazi, pes je ujedljiv

ujedljívo

prisl.:

ujedljivo govoriti, se smejati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ujedljívec -vca m (ȋ)
ujedljiv človek: osoren, zloben ujedljivec / ne bodi tak ujedljivec

SSKJ²

ujedljívka -e ž (ȋ)
ujedljiva ženska: pikre ujedljivke so se vsi bali

SSKJ²

ujedljívost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost ujedljivega človeka: vsi so poznali njegovo ujedljivost / satira, polna ujedljivosti / odgovoriti z ujedljivostjo

SSKJ²

ujéma -e ž (ẹ̑)
knjiž. rima, stik1: ujeme soneta / španska ujema asonanca, ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi; španska asonanca

SSKJ²

ujemálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu (in spolu) ujema z odnosnico: levi ujemalni prilastek

SSKJ²

ujémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ujemati: ujemanje žog / ujemanje barv, zvokov / ujemanje besed na koncu vrstic / ujemanje dejstev, računov; ujemanje misli s stvarjo / po tem dogodku je bilo njunega ujemanja konec
♦ jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi

SSKJ²

ujémati -am nedov. (ẹ̑)
(uspešno) loviti: ujemati žoge / pajki ujemajo muhe / ekspr. uho ujema različne glasove

ujémati se

biti tak, da s čim drugim sestavlja

urejeno, prijetno celoto:

barve se ujemajo

glasovi pevcev so se lepo ujemali

/ njihovi gibi, koraki so se ujemali

logično urejeno celoto:

podatki, trditve se ujemajo

oblačila igralcev so se dobro ujemala s časom in krajem dogajanja

njegova dejanja se ne ujemajo z njegovim nazorom

/ njihov nenadni prihod se ni ujemal z načrtom

biti tak, da se drug drugemu prilega:

zobje kolesa se ujemajo

izbokline se morajo ujemati z vboklinami

biti drug drugemu enak

po obliki, velikosti:

trikotnika se ujemata v dveh stranicah in kotu med njima

po zvočnosti:

v pesmi se glasovi na koncu vrstic navadno ujemajo

količinsko:

računi, številke se ujemajo

ponudba se ujema s povpraševanjem

č)

vsebinsko:

prepis se ujema z izvirnikom

poročila se glede tega, v tem ujemajo

/ vse se ujema: ime, letnica, kraj – prav on je

biti s čim drugim prostorsko, krajevno isti:

območji teh dveh pojavov se ujemata

slovenska narodnostna meja se ne ujema z državno

pojavljati se, biti v (približno) istem času:

koledarska jesen se ujema z jesenskim vremenom

/ dogodka se časovno ujemata

biti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj:

z ženinimi starši se dobro ujema

/ ujemati se po navadah, značaju

biti s kom enakega, zelo podobnega mnenja, mišljenja:

glede vrednosti dela se kritiki ujemajo

v nečem pa smo se ujemali: hoteli smo pravičnejši svet

z njim se v glavnih trditvah ujemamo

/ ujemati se v mnenju, nazoru

zastar. soglašati, strinjati se: molče se je ujemal z ostalimi / naročniki se z odločitvijo niso ujemali

♦

jezikosl. ravnati se po kakem stavčnem členu v spolu, sklonu, številu in osebi; pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu

ujemajóč

-a -e:

ujemajoči se gibi

ne ujemajoči se liki

barvno ujemajoči se deli

SSKJ²

ujésti ujém dov., 2. mn. ujéste, 3. mn. ujedó tudi ujêjo; ujêj in ujèj ujêjte; ujédel ujédla, stil. ujèl ujéla (ẹ́)
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga: če je le mogla, ga je ujedla / sosed seveda ni molčal, ampak ga je ujedel nazaj
2. star. pičiti: kača ga je ujedla v roko / bolha, muha ga je ujedla / ptič te lahko uje v oko kavsne
3. star. ugrizniti: ujesti v kos kruha / pes ga je ujedel / lisica je ujedla zajca za nogo
4. zastar. požreti: pazi, da te volk ne uje / živina je ujedla travnik do golega popasla / grem kar sama, strah me ne bo ujedel ne bom umrla od strahu
● star. hudourniki so ujedli gorska pobočja razjedli, izdolbli; star. mraz jih je ujedel do kosti zelo so se premrazili; star. ne bolezen, žalost ga bo ujedla uničila, povzročila njegovo smrt; preg. kragulj kragulja ne uje tisti, ki so navadno v nepoštenih zadevah enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo

ujésti se

star.

oslabeti, unesti se:

hud kis se uje

/ po nekaj dneh se je mraz ujedel

/ njihova jeza se je ujedla

/ morda se sovražnik sam uje

ujéden

-a -o:

ljudje, ujedeni od steklih živali

SSKJ²

ujéti ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ́ á)
1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela / ujeti konja za povodec
2. prijeti, zgrabiti kaj
a) kar se odmika: komaj je ujel klobuk, ki ga je odnesel veter; krožnik bi padel na tla, če ga ne bi ujel / ujeti utapljajočega se in ga potegniti iz vode
b) kar se približuje: ujel je ključ, ki so mu ga vrgli skozi okno; zagnal je palico v zrak in jo spet ujel; ujeti žogo / pes je z gobcem spretno ujel kos mesa / z drogom ujeti plavajoče deblo / ujele so ga veje, sicer bi padel
// narediti, da se kaj premikajočega se kje zbere: ujeti kri v nastavljeno posodo / ujeti curek v dlan / megla ujame strupene pline zadrži; priprava ujame večino dima in saj prestreže, zaustavi
3. prijeti, zgrabiti kaj, kar se premika, giblje: dojenček je ujel obešeno ropotuljico; ujeti nihajočo vrv / ujel je njeno roko in jo poljubil / otrok je ujel mater za krilo
// ekspr. zajeti (kak predmet v tekočini): ujeti fižol, košček mesa v juhi; z žlico ujeti cmok
4. z iskanjem, zasledovanjem priti do živali z določenim namenom: lovci so ujeli pet zajcev in dva fazana; ujeti bolho, metulja; ujeti divjo žival in jo udomačiti; ujeti polha, raka, ribo; ujeti leva za živalski vrt / ujeti na limanice; ujeti na past, v past; ujeti v mrežo, z mrežo / mačka ujame miš
// z iskanjem, zasledovanjem priti do koga in mu odvzeti svobodo: ujeti pobeglega kaznjenca; ujeti sovražnega vojaka / ujeti divjega lovca; ujeti tihotapca, vohuna
5. s prislovnim določilom dobiti koga pri opravljanju dejanja, ki ga želi prikriti: ujeti tatu pri dejanju / ujeti učenca pri prepisovanju; ujel se je pri razmišljanju o dekletu
6. ekspr. z zvijačo, premeteno dobiti koga v položaj, ko ne more več zanikati, da dela, kar izraža dopolnilo: ujel sem ga, da laže / ujeti koga na laži / zasliševalec ga je na različne načine skušal ujeti; ujeti koga v protislovje / ujeti goljufa, lažnivca
7. ekspr. navadno z zvijačo dobiti, pridobiti koga za določeno odločitev, kar omeji njegovo svobodno voljo: ujeti koga na prazne obljube; ujeti koga s svojo lepoto, zgovornostjo
8. biti uspešen v prizadevanju dohiteti koga
a) ki se oddaljuje: avtomobilist, tekač je pred ciljem še ujel prvega; s kolesom je kmalu ujel soseda, ki je šel peš / ujeti rep kolone
b) ki je glede na kakovost, uspeh spredaj: ujeti predzadnje, vodilno moštvo; ujeti koga po številu zmag, po točkah
// narediti to, kar bi se že moralo narediti: ujeti zamujeno
9. biti uspešen v prizadevanju ne zamuditi
a) prometnega sredstva: če hitro stopite, boste avtobus še ujeli; kljub zamudi ujeti ladjo, letalo
b) kakega dogodka: ujeti zadnjo filmsko predstavo / ujeti del filma, radijske oddaje
c) česa sploh: ujeti pravi čas za setev; ujeti rok
10. ekspr. biti uspešen v prizadevanju priti v stik, sestati se s kom, ki se težko dobi: ujeti koga na samem in ga kaj prositi; ujeti obrtnika, zdravnika doma / novinar je ujel nekaj žrtev / ujeti koga po telefonu
11. ekspr. biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj, kar se težko, redko dobi: ujeti dobro službo, štipendijo; ujeti direktorski stolček / vsak dan ujame kak dinar zasluži
// biti uspešen v prizadevanju pridobiti koga za moža, fanta: tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / ujeti fanta, moža
12. s prislovnim določilom biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj premikajočega se v položaj, ustrezen za uresničitev določenega dejanja: ujeti letalo v daljnogled; lov. žarg. ujeti zajca na muho / ujeti sončni žarek v ogledalo
13. ekspr. hitro, v kratkem času zaznati kaj težko zaznavnega, kratkotrajnega: ujeti sumljiv gib, posmehljiv pogled; ujeti premik koga v zrcalu / ko sem šel mimo, sem ujel nekaj besed / ujeti na uho, v uho; ujeti z očmi
// zaznati kaj sploh: ujeti vonj po zemlji / če je nagnil glavo, je ujel nekaj neba videl / naprava ujame najmanjšo spremembo glasnosti, svetlobe
// spoznati, razumeti: pravočasno ujeti namero koga / ujeti smisel besedila
14. naravnati ustrezno pripravo, da se kaj sliši: vrtel je gumb radijskega sprejemnika, da bi ujel glasbo, poročila / radiotelegrafist je ujel klic na pomoč / ujeti tujo radijsko postajo
15. biti uspešen v prizadevanju doseči skladnost s tem, kar izraža dopolnilo: ujeti korak, ritem ostalih / ekspr. pri drugi kitici je kitara že ujela našo pesem / ujeti ravnotežje
// biti uspešen v prizadevanju narediti, izraziti kaj tako, da se dobi, kar izraža dopolnilo: ujeti pravo mero, pravi zven
16. ekspr. biti uspešen v prizadevanju dobiti, izkoristiti kaj kratek čas trajajočega za uresničitev določenega namena: ujeti kak dan za lastne potrebe; ujeti ugodno priliko, da se kaj vpraša / ujeti urico spanja / bilo je že jeseni, toda ujeli smo lep dan, lepo vreme
17. ekspr. s svojim nastopom, pojavitvijo povzročiti, da pride kdo v položaj, ki se mu s hitenjem želi izogniti: glejte, da vas ne ujame dež, noč
● ekspr. ta šaljivec dobro ujame govorjenje, vedenje vsakega človeka posname; ekspr. ujeti korak s časom prilagoditi se razmeram; postati napreden; publ. ujeti misel v ustrezno formulacijo jo ustrezno formulirati; star. nekoliko ujeti obleko zožiti, skrajšati jo; ekspr. varuj se, da ne ujameš še drugega nezakonskega otroka da ne postaneš še drugič nezakonska mati; ekspr. kje si ujel te podatke dobil; ekspr. obleci se, da ne boš ujel prehlada da se ne boš prehladil; ekspr. ujeti strel v koleno nepričakovano, zaradi nepazljivosti ga dobiti; ujeti zanko na raztrgani nogavici narediti, da se ne more trgati, parati dalje; publ. ujeti misel na papir zapisati jo; publ. ujeti prizor na platno narisati ga; publ. ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak posneti; ekspr. ujeti koga v ljubezenske mreže z zvijačo si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; publ. ujeti v objektiv fotografirati, posneti; ekspr. ujeti koga v past prevarati, ukaniti ga; publ. ujeti v skicirko skicirati, narisati; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj
♦ igr. ujeti kralja, pagata vzeti ga kljub nasprotnemu prizadevanju koga; navt. ujeti veter v jadra naravnati jadra tako, da se vanje upre veter

ujéti se

leteč, hitro se premikajoč prijeti se za kaj in se obdržati:

akrobat se je spretno ujel za drugi trapez

padajoč se je ujel za vejo in se rešil

ob izgubi ravnotežja prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore: zvrtelo se mu je, vendar se je ujel na stol, za ograjo / mačka se je ujela na vse štiri

biti uspešen v prizadevanju ohraniti normalno lego, ne pasti:

na ledu mu je spodrsnilo, vendar se je ujel

ujeti se na brvi

/ noga se v razmočenem snegu težko ujame

priti v položaj, ko kaj prepreči nadaljnje premikanje kljub delovanju kake sile:

drevo se je pri podiranju ujelo

žoga se je ujela med veje

deblo se je ujelo za skale

priti v položaj, ko je zaradi kake priprave, snovi onemogočeno svobodno gibanje:

lisica, miš se je ujela

preglej pasti, če se je kaj ujelo

/ ujeti se na trnek, v mrežo, past

zaradi lastne napake priti v položaj, ko se ne more več tajiti, zanikati česa:

goljuf, lažnivec se je le ujel

ekspr.

priti v položaj, ko kaj kje je, se kaže:

sončni žarek se je ujel v kroglo, ogledalo

priti v položaj, ko se kaj prilega čemu drugemu:

zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa

priti glede na svoje lastnosti v primeren, ustrezen odnos s čim drugim:

če se korakanje ujame z nihanjem mostu, se most lahko podre

/ nova hiša se je lepo ujela z okoljem

priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj:

kosci so se takoj ujeli

ujela sta se pri delu, v mišljenju

novi konj se je hitro ujel s starim

dobro se ujeti s sodelavci

/ ujeti se z navadami, značajem koga; publ. ujeti se z novimi razmerami prilagoditi se jim

10.

ekspr.

postati po določenih lastnostih primeren, ustrezen za dosego določenega cilja:

po večletni krizi se je umetnik spet ujel

po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti

učenec se je v drugem letniku ujel in izdelal

11.

ekspr.

pojaviti se, biti v (približno) istem času s čim drugim:

konec meseca se je ujel s polno luno

●

ekspr. njune oči so se ujele spogledala sta se; ekspr. ujel se je na lepe besede, prazne obljube prišel je v nelagoden položaj, ker je verjel lepim obljubam, praznim besedam; ekspr. ujeti se na dekletove lepe oči čustveno se navezati na dekle zaradi lepih oči; ekspr. v dolini se je nekako ujel in se ni več vrnil v hribovsko vas se je znašel, si je uredil življenje; ekspr. veter se je ujel v drevesne krošnje zapihal tako, da ga je bilo zaznati v njih

ujét

-a -o

deležnik od ujeti:

ujet ptič

ujeti vojaki

ujeta žoga

biti ujet

čutiti se ujetega

noga, ujeta med podrta debla

ekspr.

ki je zaradi kakega položaja, stanja

onemogočen, omejen v gibanju:

vozila, ujeta v sneg

onemogočen, omejen v možnostih:

biti ujet v čas, predsodke, razmere

●

nar. bruna, ujeta na ogel na oglu na križ vezana bruna, katerih konec sega iz stene stavbe; sam.: vse ujete so izpustili

SSKJ²

ujétje -a s (ẹ̑)
1. glagolnik od ujeti: ujetje živali / ujetje vohuna / ujetje pravega trenutka
2. zastar. ujetništvo: uiti iz ujetja; biti dve leti v ujetju

SSKJ²

ujétnica tudi ujetníca -e ž (ẹ̑; í)
ženska, ki ji je odvzeta svoboda gibanja: rešiti ujetnice / ekspr. ujetnica je cvilila in s kremplji praskala po zidu

SSKJ²

ujétnik tudi ujetník -a m (ẹ̑; í)
1. oseba, ki ji je odvzeta svoboda gibanja: izpustiti, osvoboditi ujetnika; kolona ujetnikov / ne upiraj se, najin ujetnik si / vojni ujetnik vojak, ki ga je v vojni ujel nasprotnik / ekspr. medved ni hotel biti ujetnik
2. ekspr., s prilastkom kdor je zaradi tega, kar izraža dopolnilo, onemogočen, omejen v možnostih, svobodnosti: ujetnik ljubezni, teorije
♦ zgod. vatikanski ujetnik vsak od papežev od 1870 do 1929, ki zaradi izgube papeške države ni hotel zapustiti ozemlja Vatikana

SSKJ²

ujétniški tudi ujetníški -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
nanašajoč se na ujetnike: ujetniško taborišče / ujetniška obleka

SSKJ²

ujétništvo tudi ujetníštvo -a s (ẹ̑; ȋ)
1. stanje koga, ki postane, je ujetnik: njegovo ujetništvo je trajalo pet mesecev; rešiti se iz ujetništva; priti v ujetništvo / odpeljati koga v ujetništvo / priti v ujetništvo sovražne vojske; nemško, rusko ujetništvo / vojno ujetništvo / ekspr. ujetništvo slabo vpliva na razmnoževanje divjih živali
2. ekspr., navadno s prilastkom stanje, položaj koga ali česa, ujetega v čem: rešiti ladjo, posadko iz ledenega ujetništva / naveličati se ljubezenskega ujetništva

SSKJ²

ujétost -i ž (ẹ̑)
stanje ujetega: obšel ga je občutek ujetosti; svobodnost in ujetost / ekspr.: čustvena, miselna ujetost; ujetost v čas; ujetost v predsodke

SSKJ²

újevski -a -o prid. (ū)
jezikosl. nanašajoč se na glas u: ujevski samoglasniki / ujevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -u

SSKJ²

ujezíti -ím dov., ujézil (ī í)
spraviti v jezo: če ga ujeziš, te še udari; ujeziti koga s pripombo / ujezilo me je, ker ni prišel / kar ga bolj ujezi, to mu rečem razjezi

ujezíti se

začutiti, izraziti jezo:

ujezil se je in odvrgel orodje

ujeziti se zaradi koga, česa

/ ujeziti se na koga, kaj razjeziti se

/ ali boš že nehal, se je ujezil

SSKJ²

ujezljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) ujezi: ujezljiv človek

SSKJ²

újma -e ž (ū)
knjiž. dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo: pokrajino je prizadela ujma; povodenj, suša in druge ujme / vodna, vremenska ujma
// dogodek, pojav, ki povzroča veliko trpljenje: lakota, vojska in druge ujme / ekspr. snubce pobil je ošabne, ki ujma bili so za hišo (Homer – A. Sovre)

SSKJ²

újna -e ž (ū) star.
1. materina sestra, teta (po materini strani): imel je dve ujni
2. navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: kako ste kaj, ujna

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

újsati -am nedov. (ȗ)
nar. ujčkati, gugati: ujsati otroka / ujsati na kolenih, rokah

újsati se

gugati se (na gugalnici):

otroci se ujsajo pod drevesom

SSKJ²

ujúžiti se -im se dov. (ú ȗ)
postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ujužilo; brezoseb. po novem letu se je ujužilo / sneg se je ujužil postal razmehčan, topeč se

SSKJ²

úk -a m (ȗ)
1. star. učenje: bolj se je trudil z ukom, manj je znal / uk juncev se je že začel / po treh mesecih opustiti uk tujega jezika / javni, privatni uk pouk, poučevanje / ko je končal uke, je postal sodnik šolanje, študij
2. nekdaj usposabljanje za kak poklic, kako obrt: uk pri mojstru je trajal tri leta / dati, sprejeti koga v uk
3. star. nauk, učenje: ukvarjati se s čudnimi uki
// pouk, nasvet: upoštevati uk, uke staršev; modri uki / ta izkušnja naj ti bo koristen uk

SSKJ²

ukalíti1 -ím dov., ukálil (ī í)
zastar. skaliti1: ukaliti vodo / potok se je zaradi dežja ukalil

SSKJ²

ukalíti2 -ím dov., ukálil (ī í)
zakaliti2: ukaliti sabljo, sekiro

SSKJ²

ukalúpiti -im dov. (ū ȗ)
ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupiti delo, prireditve; življenje se ne da ukalupiti / ukalupiti kaj v predpis, shemo

ukalúpljen

-a -o:

ukalupljen postopek

njegove pesmi so pogosto ukalupljene

SSKJ²

ukalúpljati -am nedov. (ú)
ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupljati delo, razprave

SSKJ²

ukána -e ž (ȃ)
kar se naredi, povzroči z namenom, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne bi dosegel tega, kar namerava, hoče: ukana je spodletela, uspela; odkriti, spregledati ukano / ekspr. njegova glava je polna ukan / pridobiti koga z ukano / knjiž. rokohitrske ukane triki

SSKJ²

ukániti -im, tudi ukaníti in ukániti -im dov.(á ā; ī á ā)
namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče: ukaniti nasprotnika; zasledovalca je spretno ukanil / ukaniti koga pri plačilu, za zemljo prevarati, ogoljufati; ukaniti koga za zmago
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne doseže tega, kar namerava, upa: usoda, vojna jih je ukanila; ni pil veliko, toda vino ga je vendarle ukanilo se je preveč opil; brezoseb. vse sem dobro premislil, toda ukanilo me je

ukániti se

, tudi ukaníti se in ukániti se knjiž.

prevarati se, zmotiti se:

ukanil si se, ni ga tukaj

SSKJ²

ukánjati -am nedov. (á)
namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče: ukanjati zasledovalce / trgovci so jih ukanjali varali, goljufali
// ekspr. delati, povzročati, da kdo ne dosega tega, kar namerava, upa: zemlja je kmeta ukanjala leto za letom

SSKJ²

úkanje1 -a s (ū)
jezikosl. izgovarjanje glasu u namesto o: narečno ukanje; akanje in ukanje

SSKJ²

úkanje2 stil. ukánje -a s (ū; ȃ)
glagolnik od ukati: slišati ukanje; ukanje fantov / ukanje sove

SSKJ²

ukanljív -a -o prid. (ī í) star.
1. zvit, prebrisan: ukanljiva lisica
2. varljiv: ukanljiv molk; ukanljivi upi

SSKJ²

úkati -am nedov. (ū)
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fantje, pastirji ukajo; ukati in vriskati / ukati po cesti
2. oglašati se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova uka / nar. dolenjsko vlak uka

ukáje

ukaje oditi

ukajóč

-a -e:

ukajoč nadaljevati pot

ukajoča sova

SSKJ²

ukàz -áza m (ȁ á)
1. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje: izdati, ponoviti, preklicati ukaz; glasen, oster ukaz; gospodarjev ukaz; pisni, ustni ukaz; ukaz predsedstva; ukaz o mobilizaciji, umiku / narediti kaj na ukaz, po ukazu; gostje so kot na ukaz vstali in odšli zelo hitro in vsi hkrati / dati ukaz ukazati; dobil sem ukaz, da moram ostati; imam ukaz, da vas preiščem / ekspr. volja daje ukaze nogam, rokam
// kar se ukaže, ukazuje: izpolniti, ubogati ukaz; izmakniti se ukazu obveznosti, ki sledi iz ukaza / ukaz je ukaz kar se ukaže, mora biti uresničeno
// besedilo, znak te izrazitve: ukaz se glasi: vsi moški se morajo zbrati na trgu; gospodarjevi ukazi so odmevali po hiši; izreči, slišati ukaz; kaj piše v ukazu / nalepiti, raztrgati ukaz
2. zahteva računalniku, programirani napravi, da opravi določeno operacijo: naprava na ukaz ni reagirala / poslati satelitu ukaz, naj spremeni položaj
3. ekspr., navadno v povedni rabi kar je za koga tako, da se mora brezpogojno upoštevati: odkritosrčnost je zame ukaz; njegova želja je zanjo ukaz / to je življenjski ukaz

SSKJ²

ukázati tudi ukazáti ukážem dov. (á á á)
1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje: ukazati hlapcu napreči konja; ukazati psu: lezi; naredi, kar sem ukazal; ukazal je, da morate takoj na pot; z roko je ukazal, naj utihnejo; pisno, ustno ukazati; ukazati in prepovedati / ukazati napad, umik / elipt.: ukazati alarm; papir in pero! je ukazal
♦ voj. poveljnik je ukazal ogenj izrekel, izrazil povelje
// star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: prosim, kaj ukažete; ostani tu. Kakor ukažete
2. dati računalniku, programirani napravi zahtevo, da opravi določeno operacijo: ukazati računalniku, naj poišče potrebne podatke
3. ekspr. z določenim dejanjem vplivati na kaj z namenom, da se po volji osebka uresniči kako dejanje, stanje: srcu ne moreš ukazati, naj ljubi / ukazati viharjem mir
4. zastar. naročiti: gost je ukazal pečenko in vina

ukázan

-a -o:

končati ukazano delo

tako je ukazano

sam.: narediti ukazano

SSKJ²

ukázen -zna -o prid. (ā)
s katerim se ukaže računalniku, programirani napravi, da opravi določeno operacijo: ukazni gumb; poženite računalnik v ukaznem načinu; ukazna tipka / ukazni jezik skupek ukazov in pravil njihove uporabe, s katerimi uporabnik upravlja računalniški program; ukazna vrstica vrstica računalniških programov, v katero se vpisujejo ukazi

SSKJ²

ukazljív -a -o prid. (ī í)
star. ukazovalen: biti ukazljiv

ukazljívo

prisl.:

veslo iz rok, je rekel ukazljivo

SSKJ²

ukazoválec -lca [ukazovau̯ca in ukazovalca] m (ȃ)
kdor ukazuje: bil je oster ukazovalec / ekspr. ukazovalec svojim čustvom

SSKJ²

ukazoválen -lna -o prid.(ȃ)
ki (rad) ukazuje: on je preveč ukazovalen / glas je postal ukazovalen; trda, ukazovalna beseda

ukazoválno

prisl.:

ukazovalno reči, zamahniti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ukazoválka -e [ukazovau̯ka in ukazovalka] ž (ȃ)
ženska, ki ukazuje: ukazovalka ni popustila / ekspr. resničnost je huda ukazovalka

SSKJ²

ukazoválnost -i ž (ȃ)
lastnost ukazovalnega človeka: njegova ukazovalnost me moti / z ukazovalnostjo pokazati komu vrata

SSKJ²

ukazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od ukazovati: dovolj imam njegovega ukazovanja

SSKJ²

ukazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje: ukazovati otroku, služabniku, vojaku; ukazoval je: ti naredi to, ti pojdi tja; ukazovati in ubogati / dov. nič več ne bom prosil, moraš, ukazujem / zdravnik je ukazoval, kako naj ponesrečenca dvignejo
● zastar. ukazovati na svatbo vabiti
// star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj ukazujete, vpraša služabnik; pojdi! Kakor ukazujete
2. imeti položaj, ki omogoča izražati tako voljo: kdo tu ukazuje: jaz ali ti; vi, ki ukazujete, recite, naj me izpustijo
3. dajati računalniku, programirani napravi zahtevo, da opravi določeno operacijo: ukazovati računalniku, satelitu
4. ekspr. z določenim dejanjem vplivati na kaj z namenom, da se po volji osebka uresniči kako dejanje, stanje: človek vse bolj ukazuje naravi / srcu ne moreš ukazovati; ni mogel več ukazovati svojim živcem
5. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: dolžnost, vest, zakon tako ukazuje / tako ukazuje varčevanje zahteva

ukazujóč

-a -e:

ukazujoč gib, glas

prisl.: pojdi že, je ukazujoče rekel oče

SSKJ²

ukažêljen -jna -o prid. (é ē)
star. vedoželjen: ukaželjen človek, učenec; biti zelo ukaželjen

SSKJ²

ukažêljnost -i ž (é)
star. vedoželjnost: ukaželjnost in pridnost / ukaželjnost ga je gnala v šole

SSKJ²

ukériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. (udobno) se namestiti, usesti: ukeril se je na peč in zaspal / rad bi se ukeril v kak urad rad bi dobil kako mesto, službo v uradu

SSKJ²

ukinítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ukiniti: ukinitev pošte, šole zaradi premajhnega števila prebivalcev / ukinitev kreditov, vizumov / ukinitev izkoriščanja

SSKJ²

ukíniti -em dov. (í ȋ)
odločiti, da kaj preneha obstajati, delovati: ukiniti občino, oddelek; šolo so ukinili; ukiniti samostan razpustiti / ukiniti delovno mesto / ukiniti nerentabilne proge / ukiniti cenzuro, vizume odpraviti; ukiniti kredite prenehati jih dajati; ukiniti pooblastilo, prepoved razveljaviti / ukiniti preskrbo prenehati oskrbovati / ukiniti ustavo
// narediti, povzročiti, da kaj preneha biti, obstajati: ukiniti razredno družbo; ukiniti nasprotje med ročnim in umskim delom odpraviti, zmanjšati

SSKJ²

ukinítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ukinitev: ukinitvena odredba / ukinitveni postopek

SSKJ²

ukínjanje -a s (í)
glagolnik od ukinjati: ukinjanje premajhnih oddelkov / ukinjanje posebnih pravic

SSKJ²

ukínjati -am nedov. (í)
odločati, da kaj preneha obstajati, delovati: ukinjati upravne enote, oddelke / ukinjati delovna mesta / ukinjati nerentabilne proge / ukinjati pomoč, podporo prenehavati dajati; ukinjati prepovedi razveljavljati
// delati, povzročati, da kaj preneha biti, obstajati: ukinjati razredno družbo / ukinjati nasprotje med ročnim in umskim delom odpravljati, zmanjševati

SSKJ²

ukísati -am dov. (ȋ)
star. skisati: ukisati zelje

SSKJ²

uklánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od uklanjati: uklanjanje drevja v vetru / uklanjanje glave / uklanjanje oblasti, sili; uklanjanje pred vodjo

SSKJ²

uklánjati -am nedov. (ȃ)
1. knjiž. upogibati, pripogibati: veter uklanja travo, veje / težko breme mu uklanja hrbet
// sklanjati: uklanjati glavo / pri hoji skozi jamo so se morali pogosto uklanjati
2. dosegati, da se kdo vda, podredi: s silo uklanjati ljudi / uklanjati razum volji

uklánjati se

prenehavati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejemati voljo, zahteve drugega:

popuščajo in se uklanjajo

uklanjati se avtoriteti

/ uklanjati se resnici

/ uklanjati se sili

/ uklanjati se navadam, okusu koga

/ ponosen duh se ne uklanja

zastar.

priklanjati se, klanjati se:

uklanjati se kralju

nizko, ponižno se uklanjati

●

zastar. uklanjati se komu s poti umikati se

♦

fiz. svetloba, zvok se uklanja v bližini izvirov in ovir se ne širi premo

SSKJ²

ukláti ukóljem dov., ukôlji ukoljíte (á ọ́)
1. ekspr. raniti:
a) z ugrizom: pes ga je uklal
b) z nožem, rezilom: med pretepom ga je nekdo uklal / uklati z nožem
2. nar. pičiti: kača ga je uklala v roko / uklala ga je bolha

ukláti se

izgubiti del žive teže zaradi odpadka pri klanju:

kunci se zelo ukoljejo

tele se je uklalo za precej kilogramov

SSKJ²

uklepáj -a m (ȃ) jezikosl.
prvi del oklepaja: oklepaj je dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja

SSKJ²

ukléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino
● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani

ukléščiti se

priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego:

deblo se je ukleščilo med skale

noga se mu je ukleščila v špranji

♦

med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu

ukléščen

-a -o:

med razbitine avtomobila ukleščen voznik

ukleščena kila

SSKJ²

ukletênje -a s (é)
glagolnik od ukletiti: ukletenje krompirja, vina

SSKJ²

uklétev -tve ž (ẹ̑)
glagolnik od ukleti: preprečiti ukletev / ekspr. ukletev leži na hiši, zato ni sreče ne zdravja
// ukletost, ukletje: rešiti koga ukletve

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ukléti ukôlnem [ukou̯nem] dov., ukolníte tudi ukôlnite; uklél; nam. uklét in uklèt (ẹ́ ó)
po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: ukleti svinje; ukleti zemljo, da ne rodi / ukleti delo koga
// s kletvijo spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: Kirka je uklela Odisejeve tovariše; ukleti kraljično v kačo
● zastar. vsega je uklela, tako je bila jezna preklela; ekspr. ta prizor ga je za zmeraj uklel zelo prevzel

uklét

-a -o

deležnik od ukleti:

ukleti kraljevič

biti uklet v kačo

ukleta voda

sreča mi je ukleta s kletvijo onemogočena, preprečena

obstati kot uklet negibno, nepremično

●

ekspr. ukleta tišina zelo velika, grozljiva

ekspr.,

navadno v povedni rabi

ujet v kaj, iz česar se ne da rešiti:

biti uklet v molk, nasilje

biti z dušo in telesom uklet v stvarni svet

/ življenje je ukleto v trpljenje

SSKJ²

ukletíti -ím dov., uklétil (ī í)
dati, spraviti v klet: ukletiti jabolka, krompir; ukletiti vino

ukletèn

-êna -o:

ukleteni pridelki

SSKJ²

uklétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ukleti: bati se ukletja
// ukletost: s tistim trenutkom je bilo ukletja konec

SSKJ²

uklétost -i ž (ẹ̑)
po ljudskem verovanju stanje ukletega: rešiti se ukletosti, iz ukletosti; ukletost zemlje; konec ukletosti / ukletost človeka v žival

SSKJ²

uklòn -ôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od ukloniti: uklon ponosa, volje / materin uklon jo je prizadel
● star. delati uklone na stran odklone, premike
2. fiz. pojav, da se valovanje v bližini izvirov in ovir ne širi premo: uklon svetlobe, zvoka
3. teh. ukrivljenje stebra zaradi delovanja tlačnih sil v smeri njegove osi: uklon stebra / obremenitev na uklon

SSKJ²

uklonítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ukloniti: uklonitev vratu / uklonitev tuji volji

SSKJ²

ukloníti1 uklónem dov. (ī ọ́)
nar. ukloniti uklonim: nobena sila ga ne uklone / nikomur se ne uklonemo / ga že uklonem svoji volji / nizko se uklonejo in odidejo se priklonijo, poklonijo / uklone se ji s pota umakne se ji, izogne se ji

SSKJ²

ukloníti2 uklónim dov. (ī ọ́)
1. knjiž. upogniti, pripogniti: sneg je uklonil veje; pod težo se je njegov hrbet uklonil
// skloniti: globoko ukloniti glavo / zaradi nizkega vhoda se je moral malo ukloniti
2. doseči, da se kdo vda, podredi: z ničimer ga ni mogoče ukloniti; ukloniti nasprotnika; z nasiljem, zvijačo ukloniti koga / nobena sila ga ne ukloni; ukloniti koga svoji volji / ekspr. ukloniti komu duha, ponos, voljo
● ekspr. glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil nikoli se ni uklonil, vdal; knjiž. s pesmijo ukloniti srca ljudi pridobiti njihovo čustveno naklonjenost; vznes. vsi boste morali ukloniti vrat smrti boste morali umreti

ukloníti se

prenehati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejeti voljo, zahteve drugega:

pregovarjali so ga, a se ni uklonil

ukloniti se gospodarju

/ ukloniti se resnici; ukloniti se sodbi, ukazu

/ ukloniti se premoči; ukloniti se prošnji, želji sprejeti jo, uslišati jo

/ ukloniti se modi

/ duh, razum se je uklonil

zastar.

prikloniti se, pokloniti se:

nizko se uklonijo in odidejo

ukloniti se v pozdrav

zastar.

umakniti se, izogniti se:

ker jih je že od daleč zagledal, se jim je še utegnil ukloniti

/ ukloniti se komu s pota

/ neprijetnostim se bo težko ukloniti

♦

fiz. svetloba, zvok se ukloni v bližini izvirov in ovir se preneha širiti premo

uklónjen

-a -o:

uklonjen človek

●

zastar. vinogradi, uklonjeni pred burjo varni, zavarovani

SSKJ²

uklonljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ukloniti: uklonljiv človek; biti uklonljiv / ekspr. uklonljiva volja

SSKJ²

uklonljívost -i ž (í)
lastnost uklonljivega človeka: od njega je pričakoval upornost, ne pa uklonljivost / ekspr. uklonljivost volje

SSKJ²

uklónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na uklon 2, 3: uklonska obremenitev; uklonska trdnost / uklonska dolžina statična dolžina stebra, ki jo določa njegov položaj v konstrukciji; uklonska mrež(ic)a množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; uklonska slika slika, nastala zaradi uklona in interference valovanja

SSKJ²

ukóčiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. otrdeti, otrpniti: ukočiti se od strahu

ukóčen

-a -o:

obstal je kot ukočen

SSKJ²

ukončáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. pokončati, uničiti: ukončati sovražnike / ogenj je ukončal hišo

SSKJ²

ukòr -ôra m (ȍ ó)
strog opomin zaradi negativnega ravnanja, vedenja: za svojo malomarnost zasluži ukor; njegove besede je razumel kot očitek in ukor, ne pa kot pohvalo / zaradi tega prekrška so ji že večkrat izrekli ukor
// šol. vzgojni ukrep zaradi kršitve discipline ali neizpolnjene obveznosti: dati, dobiti ukor; kaznovati z ukorom / ukor učiteljskega zbora; ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca

SSKJ²

ukoreníčiti se -im se dov. (í ȋ)
star. ukoreniniti se: v vlažni zemlji se potaknjenci hitro ukoreničijo; ta rastlina se zlahka ukoreniči

ukoreníčen

-a -o:

ukoreničena trta

SSKJ²

ukoreníniti se -im se dov. (í ȋ)
1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno
2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest

ukoreníniti

narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo:

ukoreniniti nageljnove vršičke

ukorenínjen

-a -o:

ukoreninjeni potaknjenec

biti ukoreninjen v svoji domovini

ukoreninjene navade, vraže

to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju

SSKJ²

ukorenínjati se -am se nedov. (í)
1. poganjati korenine v zemljo: posajeno drevesce se dobro ukoreninja
2. ekspr. postajati notranje, čustveno tesno povezan s čim: počasi se ukoreninja v sosesko / v njem se ukoreninja nova ljubezen / to prepričanje se mu je vedno trdneje ukoreninjalo v zavest
● ekspr. nova vera se je hitro ukoreninjala širila, utrjevala

ukorenínjati

delati, povzročati, da kaj požene korenine v zemljo:

ukoreninjati vršičke lončnic

SSKJ²

ukorenínjenec -nca m (ȋ)
ukoreninjena rastlina: ukoreninjenci dobro rastejo

SSKJ²

ukorenínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od ukoreniniti se: za ukoreninjenje potaknjencev sta potrebni vlaga in toplota

SSKJ²

ukorenínjenost -i ž (ȋ)
stanje ukoreninjenega: vlaga omogoča dobro ukoreninjenost / ekspr. pisateljeva dela kažejo njegovo močno ukoreninjenost v domači zemlji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ukorístiti -im dov. (í ȋ)
star. izkoristiti: dobro ukoristiti prihranjeni denar / ukoristiti priložnost, trenutni položaj

ukorístiti se

okoristiti se:

iskal je priložnost, da bi se ukoristil

SSKJ²

ukoríščati -am nedov. (í)
star. izkoriščati: dobro ukoriščati stroje / ukoriščati svoj položaj
● star. vsi so z veseljem ukoriščali novo knjižnico uporabljali, si izposojali knjige v njej

ukoríščati se

okoriščati se:

ukoriščal se je z delom drugih

SSKJ²

ukoríti -ím dov., ukóril (ī í)
knjiž. strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, vedenja: krivce so kaznovali, njega pa samo ukorili; ukoriti s pogledom

SSKJ²

ukosíti -ím dov., ukósil (ī í)
pri košenju raniti, poškodovati: ukositi žival; ukositi koga v nogo; pazi, da se ne ukosiš

SSKJ²

ukoslôvje -a s (ȏ)
zastar. veda o poučevanju; didaktika: načela ukoslovja / obče ukoslovje splošna didaktika

SSKJ²

ukovína -e ž (í)
zastar. učnina: ukovina za tečaj / starši so obrtniku plačali ukovino

SSKJ²

ukovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. poučen1: ukovite in zabavne knjige

SSKJ²

ukrajinístika -e ž (í)
veda o ukrajinskem jeziku in književnosti: inštitut za ukrajinistiko

SSKJ²

ukrajínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ukrajince ali Ukrajino: ukrajinski jezik; ukrajinski narod / ukrajinske ljudske pesmi / ukrajinske stepe

SSKJ²

ukrajínščina -e ž (ȋ)
ukrajinski jezik: učiti se ukrajinščine; prevajalec iz ukrajinščine; ruščina, beloruščina in ukrajinščina

SSKJ²

ukràs -ása m (ȁ á)
knjiž. okras: veselost je otrokov najlepši ukras / ukras v obliki cvetja / uporabiti kaj za ukras

SSKJ²

ukrásen -sna -o prid. (ā)
knjiž. okrasen: ukrasni predmeti / narediti ukrasno vijugo
♦ lit. ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo

SSKJ²

ukrásti ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ)
1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso
// povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo
// ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela
2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub
● ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezen

ukrásti se

ekspr.

na skrivaj, neopazno oditi:

ukrasti se iz hiše

/ ponoči se je ukradel iz vasi

/ ukrasti se zasledovalcem

prikrasti se: preoblečen se je ukradel v dvorano / skozi listje so se ukradli sončni žarki

ukráden

-a -o:

ukraden avtomobil, denar

ukraden poljub

zadovoljiti se z redkimi trenutki ukradene sreče

sam.: skriti, vrniti ukradeno

SSKJ²

ukrátiti -im dov., tudi ukratíte; tudi ukratíla (á ā)
star. prikratiti: teh pravic, ugodnosti jim ne smejo ukratiti / ukratiti otrokom veselje

SSKJ²

ukŕčiti -im dov. (ŕ r̄)
zastar. izkrčiti: ukrčiti pot

SSKJ²

ukŕčiti se -im se dov. (ŕ ȓ)
star. skrčiti se: ves se je ukrčil, da ga ni zeblo / zaradi sušenja se les ukrči

SSKJ²

ukrenítev -tve ž (ȋ)
star. ukrep: te ukrenitve niso nič zalegle / skrbstvene ukrenitve

SSKJ²

ukreníti ukrénem dov. (ī ẹ́)
narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: v takem primeru je treba kaj ukreniti; proti taki odločitvi se ne da nič ukreniti; čeprav je stanje vsak dan slabše, nič ne ukrene; ukreniti vse potrebno za varen prevoz tovora; hitro, takoj so ukrenili vse, da se bolezen ne bi razširila / zanimalo ga je, ali bodo kaj ukrenili zoper njega, proti njemu ali ga bodo kaznovali
// star. skleniti, odločiti: ukrenili so prodati hišo; ukrenili so, da tujec lahko ostane / jutri odidemo, je ukrenil oče

ukrénjen

-a -o:

kaj je bilo ukrenjeno, da bi se delo lahko nadaljevalo

SSKJ²

ukrèp -épa m (ȅ ẹ́)
kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrep je bil premalo premišljen; predlagani ukrepi naj bi prispevali k utrditvi gospodarstva; poostriti ukrepe proti prekupčevalcem; publ. podvzeti vse potrebne ukrepe za nemoteno delo ukreniti vse potrebno; za ta ukrep so se odločili iz več razlogov; nujen, učinkovit ukrep; ukrepi za varstvo pri delu, za vzdrževanje reda; posledice, učinkovitost ukrepov / administrativni, carinski, davčni, ekonomski ukrepi; disciplinski, vzgojni ukrep; higienski, sanitarni, zdravstveni ukrepi; varčevalni ukrepi; varnostni, zaščitni ukrep; varstveni ukrep / izredni ukrep zaradi izrednega stanja sprejet ukrep, s katerim se skuša normalizirati stanje, pri čemer se povečajo pristojnosti državnih organov
// sklep, odločitev za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrepi začnejo veljati naslednji mesec; izdati ukrepe za zaustavitev inflacije; potrditi predlagane ukrepe; izvajanje, uvedba ukrepov
● star. dolgo je premišljeval in tak je bil njegov ukrep sklep, odločitev
♦ pravn. represivni ukrepi ki temeljijo na zastraševanju, omejevanju, prisili; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine

SSKJ²

ukrépanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od ukrepati: kljub takojšnjemu ukrepanju ponesrečencu niso mogli več pomagati; hitro, odločno, premišljeno ukrepanje / ukrepanje proti komu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ukrépati -am nedov. (ẹ̑)
delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: položaj je resen, začnite ukrepati; hitro, odločno, pametno ukrepati; treba je takoj ukrepati, sicer bo prepozno; ukrepati v skladu s predpisi; ker ni dobil nobenih navodil, je začel ukrepati po svoje
// v zvezi s proti, zoper delati, povzročati komu kaj neugodnega zaradi njegovega nepravilnega, nezakonitega ravnanja: do nekaterih so popustljivi, proti drugim pa takoj ukrepajo; zoper kršilce bo ukrepala inšpekcija / proti pobeglim ujetnikom so ostro ukrepali so jih kaznovali
// star. sklepati1, odločati: vsak mesec so zborovali in ukrepali pomembne stvari; ukrepati o novih dajatvah

ukrepajóč

-a -e:

človek je svobodno ukrepajoče bitje

SSKJ²

ukresáti ukréšem dov., ukrêši ukrešíte; ukrêsal (á ẹ́)
v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: ukresati iskro; ukresati ogenj s kresilom in kresalom; pod kopitom se je ukresala iskra / ekspr. ukresati vžigalico s potegom prižgati / konj se je spustil v dir, da so se ukresale iskre; pren. ukresati iskro upanja, vere v kom
● ekspr. te besede so ukresale ogenj v njem ga čustveno zelo vznemirile, razgibale; ekspr. ukresati dovtip, šalo reči, povedati; ekspr. pazi nanj, ta bo ukresal še kako neumnost naredil; pog., ekspr. ukresal jo je za njim kar po bližnjici odšel

ukresáti se

močno se zasvetiti:

iz oblakov so se ukresale strele

/ ekspr. sredi žitnega polja so se ukresali plameni rdečega maka

●

ekspr. v njenih očeh se je ukresal plamen jeze je bilo videti, da se je razjezila

ekspr. nenadoma nastati, pojaviti se: v njegovi glavi so se ukresale nove misli, zamisli; v srcih se jim je ukresalo upanje

SSKJ²

ukrêsniti -em, tudi ukresníti in ukrésniti -em dov. (é ȇ; ī ẹ́ ẹ̑)
zastar. ukresati: ukresniti iskro, ogenj / ukresnila se mu je odlična zamisel

SSKJ²

ukŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
zastar. odkrhniti: ukrhniti drobec skale; suha veja se je ukrhnila

SSKJ²

ukrivína -e ž (í)
kar nastane z ukrivljenjem: izravnati ukrivino

SSKJ²

ukrivíti -ím dov., ukrívil (ī í)
1. dati čemu krivo obliko: ukriviti cev, žico; zaradi teže knjig so se police ukrivile; paziti, da se žebelj pri zabijanju ne ukrivi / ukriviti železno palico v kavelj / po otrokovem prvem letu se hrbtenica počasi ukrivi v značilno dvojno esasto obliko
// dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: mačka je ukrivila hrbet; zaradi jahanja so se mu noge ukrivile; njegove ustnice so se skoraj ob vsaki besedi čudno ukrivile / ukriviti usta v nasmeh, posmeh / težko delo ga je počasi ukrivilo
2. ekspr. povzročiti, da se kdo ukloni, vda: ukriviti upornike; ukriviti koga z davki, s silo; tega človeka se zlepa ne da ukriviti
● ekspr. spet je moral ukriviti hrbet pred njim ga ubogati; mu biti poslušen, pokoren; knjiž., ekspr. ker se je počutil tujca, se je še bolj ukrivil vase je postal še bolj nedostopen, nepriljuden

ukrívljen

-a -o:

ptice z ukrivljenim kljunom

bil je bolan in ukrivljen od teže let

navzdol, navzgor, vstran ukrivljen

ukrivljena cev, palica

nož z ukrivljenim rezilom

SSKJ²

ukrívljati -am nedov. (í)
dajati čemu krivo obliko: ukrivljati železne palice; knjižne police so se začele ukrivljati kriviti
// dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: ustnice je ukrivljal v prisiljen nasmeh / težko delo mu je začelo ukrivljati hrbet
● ekspr. upiralo se jim je neprestano ukrivljati hrbtenico ubogati koga; biti komu poslušen, pokoren

SSKJ²

ukrívljenje -a s (ȋ)
glagolnik od ukriviti: ukrivljenje železne palice

SSKJ²

ukrívljenost -i ž (ȋ)
značilnost ukrivljenega: meriti ukrivljenost ploskve / bolezenska ukrivljenost hrbtenice

SSKJ²

ukročênost -i ž (é)
stanje ukročenega: ukročenost zveri / ekspr. ukročenost nagonov

SSKJ²

ukrojênost -i ž (é)
značilnost ukrojenega: ukrojenost hlač, obleke

SSKJ²

ukrojíti -ím dov., ukrójil (ī í)
1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: ukrojiti hlače, krilo, obleko; lepo, slabo ukrojiti rokave; ukrojiti in sešiti
// narediti, izdelati: obleko si je ukrojila sama; tako pokrivalo se lahko ukroji tudi iz tanjšega blaga
2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: po svoje ukrojiti poročilo / njegovo življenje je ukrojila vojna
// izoblikovati, ustvariti: samovoljno ukrojiti pravico, zakone; ukrojiti si poseben slog

ukrojèn

-êna -o:

dobro, elegantno ukrojen plašč

poročila so strankarsko ukrojena

SSKJ²

ukrotítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ukrotiti: ukrotitev bika / ukrotitev nasilneža / ukrotitev ognja

SSKJ²

ukrotíti -ím dov., ukrótil (ī í)
1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo: ukrotiti podivjanega žrebca; psa je lahko ukrotil le s palico / ukrotiti leva, tigra / ekspr. ukrotiti otroka, nagajivca
// nav. ekspr. s svojim ravnanjem doseči, da se zmanjša
a) stopnja, silovitost pojavljanja: ukrotiti divjanje vode; ogenj, požar se jim je posrečilo ukrotiti šele proti jutru / reko, ki je večkrat poplavljala, so ukrotili z nasipi / ukrotiti inflacijo zaustaviti
b) nasprotovanje koga: ukrotiti nasprotnika; z grožnjami, s tepežem, z zaporom ukrotiti / ukrotiti industrijske mogotce
2. nav. ekspr. obvladati, zadržati: ukrotiti jezo, nemir, strast; ukrotiti svoje želje / ukrotiti srce; tokrat se ni mogel ukrotiti / komaj je ukrotila smeh / ukrotiti položaj
● ekspr. plezalec je ukrotil nevarno steno v nekaj urah preplezal; ekspr. ta učenec bo enačbo hitro ukrotil rešil

ukrotívši

star.:

ukrotivši razburjenost, je nadaljeval svoj govor

ukročèn

-êna -o:

ukročen lev, žrebec

ukročena strast

z nasipi ukročena reka

SSKJ²

ukrotljív -a -o prid. (ī í)
ki se da ukrotiti: lahko, težko ukrotljiv konj / ekspr. hitro ukrotljiva jeza

SSKJ²

ukúhati se -am se dov. (ú ȗ)
zmanjšati svojo prostornino zaradi kuhanja: špinača, zelje se ukuha; nakuhati se in ukuhati se

SSKJ²

ukuléla -e ž (ẹ̑)
glasb. manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih; havajska kitara: igrati na ukulelo; peti ob spremljavi ukulel

SSKJ²

ukupíti in ukúpiti -im dov. (ī ú)
1. nar. primorsko kupiti: ukupila si je nov plašč
2. zastar. odkupiti: hišo in kmetijo je ukupila teta / ukupiti se pri kom z delom

SSKJ²

UKV -- in -ja [ukavé -êja] m (ẹ̑ ȇ) rad., krat.
ultrakratki valovi: naprava za proizvajanje UKV / poslušati oddajo na UKV; prvi del zloženk: UKV-oddajnik; UKV-sprejemnik; UKV-postaja

SSKJ²

ukvárjanje -a s (á)
glagolnik od ukvarjati se: ukvarjanje z bolniki, ranjenci / zaradi pretiranega ukvarjanja z lastnimi problemi je zanemarjal svojo okolico / ukvarjanje s slikarstvom / spodbujati koga k ukvarjanju z literaturo / ukvarjanje s politiko, športom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ukvárjati se -am se nedov. (á)
1. delati kaj v zvezi s tem, kar izraža določilo: ukvarjati se s pripravami na potovanje; ukvarjati se s popravilom ure popravljati jo / babica se je ukvarjala z dojenčkom; ukvarjati se z bolniki, ranjenci negovati jih, skrbeti zanje; zdravnik se je dolgo ukvarjal s ponesrečencem; ukvarjati se sam s seboj / ukvarjati se z delom, nalogo; s to risbo se ukvarja že več tednov jo izdeluje, dokončuje / ukvarjati se z mislijo na koga misliti na koga; ukvarjati se z načrtom za beg; zadnje mesece se zelo ukvarja s svojo usodo razmišlja o njej
2. imeti kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela: ukvarjati se s popravljanjem dežnikov; ukvarjati se z zdravljenjem / ukvarjati se z obrtjo, s trgovino; prebivalci teh krajev se ukvarjajo z živinorejo / ukvarjati se z ročnim delom; ukvarjati se z zajci gojiti zajce / poklicno, strokovno se ukvarjati s čim
// imeti kaj za predmet svojega dela sploh: ukvarjati se z domačimi opravili; ukvarjati se s pisanjem pesmi; s kuho se ukvarja mati kuha; v prostem času se ukvarja s slikanjem slika; ukvarjati se z vrtnarjenjem vrtnariti / s tem primerom se ukvarja policija ga rešuje; s to temo se ukvarjajo vsi časopisi pišejo o njej
3. imeti kaj za predmet proučevanja: ukvarjati se z zgodovino slovenskega jezika / z vremenoslovjem se ukvarja kot amater / medicina se ukvarja z boleznimi; s temi vprašanji se ukvarja sociologija / ukvarjati se z barvami, s kamni; sistematično se ukvarjati z žuželkami
4. biti dejaven v tem, kar izraža določilo: v teh krajih se s kulturo ukvarja zlasti učiteljstvo; ukvarjati se s politiko, športom
5. biti na razpolago komu zaradi urejanja kakih stvari: uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala približno deset minut; prodajalka se je dolgo ukvarjala z njim / nimam časa, da bi se ukvarjal s takimi malenkostmi
// biti v dejavnem stiku s kom: ukvarjati se z družino; z otroki se noče ukvarjati; veliko se ukvarja z bolnim očetom / učitelj se ukvarja z vsakim učencem posebej

SSKJ²

ukvartírati -am dov. (ȋ)
zastar. nastaniti: ukvartirati vojake

SSKJ²

uláčniti -im dov. (á ȃ)
povzročiti občutek potrebe po jedi: svež zrak jih je ulačnil

uláčniti se

postati lačen:

z delom, veslanjem se je zelo ulačnil

SSKJ²

ulákotiti -im tudi ulakotíti -ím dov., ulákotil tudi ulakótil (á ā; ī í)
povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, dolga vožnja jih je ulakotila; studenčnica ga je dodobra ulakotila

ulákotiti se

, tudi ulakotíti se

postati lačen:

na svežem zraku se otroci hitro ulakotijo

SSKJ²

ulán -a m (ȃ)
nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem: četa ulanov

SSKJ²

ulánec -nca m (ȃ)
nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem: na čelu konjenice so bili ulanci

SSKJ²

ulánka -e ž (ȃ)
nekdaj, zlasti v poljskem okolju kratek plašč, navadno modre barve, z dvema vrstama gumbov, značilen za ulane: bil je oblečen v ulanko

SSKJ²

ulánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ulane: ulanski polk / ulanska kapa, suknja

SSKJ²

ulcerózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. razjeden1, čirav: ulcerozno tkivo / ulcerozno vnetje črevesne sluznice ulkusno

SSKJ²

uléči se uléžem se dov., ulézi se ulézite se; ulégel se ulêgla se; nam. uléč se in ulèč se (ẹ́ ẹ̑)
1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: razgrnil je odejo po tleh in se ulegel; zaspi takoj, ko se uleže; uleči se na posteljo, v travo; uleči se na bok, hrbet, trebuh / konj se je ulegel vznak
// namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: ulegel se je k popoldanskemu počitku; po kosilu se navadno uleže za kako uro; brez skrbi se ulezi, te bom že pravočasno zbudila
2. s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini; leči1: prah se je ulegel na pohištvo / gošča se je ulegla na dno usedla / mrak se je zgodaj ulegel na polja / ta misel se mu je kot mora ulegla na dušo
3. zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: kupi listja, sena so se ulegli; sneg se je že toliko ulegel, da je primeren za smuko
4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: matica, prečka se je lepo ulegla v vdolbino
● čevlji se uležejo po nogi po obliki, velikosti prilagodijo nogi; ekspr. starost se je ulegla nanj postaral se je, ostarel je; vznes. ulegel se je k večnemu počitku umrl je; ekspr. prijazen fant se mu je takoj ulegel v srce mu je postal všeč, se mu je priljubil

SSKJ²

ulégati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: ne ulegaj se na vlažna tla / živina se je ulegala k počitku
// večkrat leči: v takem hlevu se živali lahko ulegajo; ulegati se in vstajati
2. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini; legati: prah se ulega na pohištvo / noč se je počasi ulegala na mesto / žalost se ji je ulegala na obraz
3. zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: sneg se že ulega
4. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os se dobro ulega v ležaj

SSKJ²

uleknína -e ž (ī)
geogr. navadno manjša vdolbina v zemeljskem površju s položnimi nagibi: pot se je spuščala v prostrano uleknino

SSKJ²

ulékniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu: mačka se je uleknila in zlezla pod ograjo; krava se ulekne, če jo pogladiš po hrbtu / konj se je v diru uleknil / njeno telo se je uleknilo zaradi nenadne ostre bolečine / ulekniti hrbet
// dobiti navzdol, navznoter rahlo ukrivljeno obliko: vrbova šiba se lepo ulekne / zaradi prevelike obremenitve se je deska uleknila rahlo upognila; vrv za perilo se je precej uleknila povesila
● ekspr. hrib se je uleknil v položno dolino polagoma, v rahlem loku prešel

uléknjen

-a -o:

mačka z uleknjenim hrbtom

pot je speljana po uleknjenem žlebu

uleknjena drža

sedela je pokonci, uleknjena v križu

uleknjeno telo

●

ekspr. žimnica je bila precej uleknjena ugreznjena; ekspr. solze so mu tekle po uleknjenih licih udrtih

SSKJ²

uléknjenost -i ž (ẹ̄)
značilnost uleknjenega: pri tej vaji je pomembna uleknjenost telesa

SSKJ²

úlema tudi uléma -a in -e m (ȗ; ẹ̑)
v muslimanskem okolju teolog in razlagalec prava: poslušati ulema; ulemi in imami

SSKJ²

uleníti -ím dov., tudi uléni; ulénil (ī í)
star. poleniti: brezdelje ga je še bolj ulenilo; zadnje čase se je zelo ulenil / potok se v dolini uleni

SSKJ²

uletéti se -ím se dov., ulêtel se (ẹ́ í) star.
1. upehati se, utruditi se: kar naj hiti in dela, se bo že uletel / konj se je po nekaj vožnjah uletel
2. unesti se: mlad in zaletav je še, pa se bo že uletel / čakali so v zavetju, da se je nevihta uletela polegla; jeza, slaba volja se uleti

SSKJ²

uležájiti -im dov. (ā ȃ)
teh. dati, namestiti v ležaj: uležajiti gred

uležájen

-a -o:

ročica je na obeh koncih uležajena

SSKJ²

uležánost -i ž (á)
lastnost uležanega: uležanost vina / uležanost gnoja
● knjiž. kritiki so pohvalili uležanost igralčevega glasu sproščenost, obvladanost

SSKJ²

uležáti se -ím se dov. (á í)
z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost: meso se mora uležati; jabolka so se že uležala; pivo, vino se je dobro uležalo / gnojijo le z gnojem, ki se je uležal; njive letos niso obdelali, da bi se zemlja uležala / pred tiskom se mora papir dobro uležati
● ekspr. vtisi za umetniško obdelavo se morajo uležati se urediti; se časovno odmakniti

uležáti

knjiž.

z ležanjem potlačiti, pomečkati;

poležati:

uležati posteljo

izletniki so uležali travo

uležán

-a -o:

dobro uležan gnoj

uležana jabolka

●

hoditi po uležanem snegu sprijetem, zgoščenem

♦

les. uležani les osušen les, ki ob različnih vplivih, zlasti spremembi vlažnosti, ohranja svojo obliko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

úlica -e ž (ú)
1. načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh: ulica drži, pelje na grad; ulice se križajo; prečkati ulico; razsvetliti ulice; na ulicah je veliko ljudi; ob vseh ulicah v naselju so zelenice; hoditi, peljati se, sprehajati se po ulici; asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica; dolga, ozka, široka ulica; glavna, stranska ulica; mestne ulice; mirna, samotna, ekspr. živahna ulica; ime ulice; stati na vogalu ulice / enosmerna ulica po kateri poteka promet samo v eni smeri; slepa ulica ki ima izhod samo na enem koncu / mn., star. stanoval je na Florjanskih ulicah na Florjanski ulici
// taka pot in prostor na obeh straneh te poti, na katerem so navadno hiše: vsi smo iz iste ulice; imeti delavnico v majhni, zakotni ulici / poslovna, stanovanjska, trgovska ulica / skrbeti za urejenost pločnikov in zelenic na ulici / stanuje v Čopovi ulici številka 5
// stanovalci, prebivalci hiš ob ulici: naša ulica je prva priskočila na pomoč; ekspr.: vsa ulica se je zgražala nad njim; ne zganjajte takega hrupa, saj boste zbudili celo ulico
2. ed., slabš. neosveščeni, nekulturni ljudje: v drami je dobro prikazal ulico in salon; jezik, nasilje ulice
3. ekspr., v zvezi slepa ulica zelo neprijeten, zapleten položaj: spraviti kaj, koga iz slepe ulice; zabresti v slepo ulico; pogajanja med velesilama so zašla v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda
4. mn., star. ograjena pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: srečala sta se na ulicah
● slabš. otroka je vzgajala ulica prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; publ. študenti so šli na ulice so demonstrirali; ekspr. mladina veliko časa preživi na ulici na javnih mestih, v javnih lokalih, na ulici sploh

SSKJ²

úličen -čna -o prid. (ū)
nanašajoč se na ulico: ulični rob, vogal; ulično ime / medla svetloba ulične svetilke; ulični lokal manjši gostinski lokal tik ob ulici; ulični nasad nasad ob straneh ulice, navadno na zelenici / ulični prodajalec časopisov kdor prodaja časopise po ulicah; ulični sestanek sestanek prebivalcev, stanovalcev kake ulice
● ekspr. ulična popevka poulična

SSKJ²

úličica -e ž (ú)
manjšalnica od ulica: zavila sta v ozko uličico; blatne trške uličice; s kockami tlakovane uličice stare mestne četrti / trgovske uličice z majhnimi prodajalnami

SSKJ²

úlička -e ž (ú)
uličica: rad se je sprehajal po starinski ulički

SSKJ²

ulíkati se -am se dov. (ȋ)
pri likanju se skrčiti: zaradi previsoke temperature se je blago ulikalo

SSKJ²

ulítek -tka m (ȋ)
izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: obdelovati, ulivati ulitke; aluminijasti, bronasti, jekleni ulitki; ulitki iz barvnih kovin; zvišati odpornost ulitkov
♦ teh. surovi ulitek katerega površina še ni dokončno obdelana

SSKJ²

úliti1 úlim nedov. (ú)
nav. 3. os., nar. tuliti, zavijati: v peči je ulil ogenj; veter uli okrog oglov

SSKJ²

ulíti2 ulíjem dov. (í)
izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: uliti kip / uliti v bron, mavec
// izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: uliti svečo, zvon; nosilce morajo še uliti / uliti črke iz medi, svinca

ulíti se

začeti teči silovito in v velikih količinah:

voda se je ulila čez jez

blato se je ulilo po bregu

/ ekspr.: iz nosu, rane se je ulila kri; solze so se ji ulile iz oči, po licih

ekspr. pojaviti se v velikih količinah: besede navdušenja so se kar ulile iz njenih ust / skozi okno se je ulila mesečina

brezoseb.

začeti zelo, močno deževati:

preden so prišli do doma, se je ulilo

ulilo se je kot iz škafa zelo

/ v osebni rabi: iz temnih oblakov se je ulil dež; nenadoma se ulije ploha

knjiž.,

ekspr.

(hitro) množično se premakniti:

otroci so se ulili iz šole

množica se je ulila na cesto

●

pog., ekspr. zvečer so jo ulili proti gozdu in niso jih več izsledili so ušli, pobegnili; pog., ekspr. z vso močjo ga je ulil po obrazu udaril

ulít

-a -o:

iz brona, v bron uliti zvonovi

ulita cev

biti ulit iz enega kosa, v enem kosu

●

čevlji so kot uliti na noge se popolnoma prilegajo; obleka je na njej kakor ulita krojena kot po njenih merah; ji zelo lepo pristaja; ekspr. dan je bil kakor iz srebra ulit zelo lep, jasen; podkve so se prilegale kakor ulite zelo dobro; ekspr. figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa skladna, harmonična

SSKJ²

ulítje -a s (ȋ)
glagolnik od uliti: po ulitju izdelek še obdelajo / preprečiti ulitje krvi

SSKJ²

ulítost -i ž (ȋ)
stanje ulitega: kip učinkuje tako celovito prav zaradi ulitosti / ekspr. kritiki so pohvalili ulitost celotne igre skladnost, harmoničnost

SSKJ²

uliválec -lca [ulivau̯ca tudi ulivalca] m (ȃ)
kdor kaj uliva: ulivalec črk, zvonov

SSKJ²

uliválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ulivanje: izboljšati ulivalni postopek; sodobni ulivalni stroji
♦ tisk. ulivalno kolo del ulivalnika, s katerim se določata širina in debelina ulite vrste

SSKJ²

uliválnik -a m (ȃ)
tisk. naprava za taljenje svinca in ulivanje vrst, črk:

SSKJ²

ulívanje -a s (í)
glagolnik od ulivati: ulivanje črk, orodja, zvonov; stroj za ulivanje; ulivanje in kovanje
♦ etn. ulivanje svinca, voska igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah svinca, voska, strjenega v mrzli vodi

SSKJ²

ulívati -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í)
izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec
// izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca

ulívati se

teči, odtekati silovito in v velikih količinah:

voda se je ulivala po pobočju

/ ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze

knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih

knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu

ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega

brezoseb.

zelo, močno deževati:

ves dan se je ulivalo

/ v osebni rabi v presledkih se je ulival dež

ulivajóč

-a -e:

hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje

SSKJ²

ulívek -vka m (ȋ)
tisk. ulita plošča, narejena po matrici, navadno svinčena; stereotip

SSKJ²

ulíven -vna -o prid. (ȋ)
metal. nanašajoč se na ulivanje: ulivni kanal / ulivni sistem

SSKJ²

úlj -a m (ȗ) star.
1. (čebelji) panj: vsi ulji so polni medu; čebelnjak s pisanimi ulji; v sobi je šumelo kakor v ulju / sedeti pred uljem čebelnjakom
2. votel panj: cepiti hrastove ulje; dati ulj na ogenj, v peč

SSKJ²

uljé -ésa s (ẹ̑)
nar. gnojna razjeda (na koži): iz uljesa je tekel gnoj; ulje na kolenu, vratu

SSKJ²

uljnják -a m (á)
star. čebelnjak: na koncu vrta stoji uljnjak; sedeti pri uljnjaku; v razredu je šumelo kakor v uljnjaku

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

úlkus -a m (ȗ)
med. razjeda, čir: imeti ulkus na goleni, vratu / dieta za bolnike z želodčnim ulkusom; ulkus na dvanajstniku / perforirani ulkus

SSKJ²

úlkusen -sna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na ulkus: ulkusna rana / ulkusna dieta

SSKJ²

úlna -e ž (ū)
anat. podlahtnica

SSKJ²

ulòm -ôma m (ȍ ó)
glagolnik od ulomiti: s podporo je preprečil ulom veje / nevaren ulom kosti

SSKJ²

ulómčen -čna -o prid. (ọ̑)
mat. ulomkov: ulomčna črta

SSKJ²

ulómek -mka m (ọ̑)
1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom; računati z ulomki; števec in imenovalec ulomka; cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka
2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi

SSKJ²

ulomíti ulómim dov. (ī ọ́) star.
1. odlomiti: ulomiti vejo; od skale se je ulomil drobec / ulomila je kos kruha
2. zlomiti, prelomiti: ulomiti palico na dva dela; pri padcu si je ulomil nogo / vihar je ulomil precej dreves; led na jezeru se je ulomil udrl
● star. na vrhu klanca se pot ulomi na levo zavije v ostrem loku na levo; star. komedija se v drugem dejanju ulomi v satiro nenadoma preide

ulómljen

-a -o

deležnik od ulomiti:

zamenjati ulomljene kline na lestvi z novimi

pobirati ulomljene veje

mat.,

v povedni rabi

izraža, da sta imenovani števili zapisani v obliki števca in imenovalca:

deset ulomljeno s pet je dve

pet ulomljeno s sedem [5/7]

v zvezi ulomljeno število število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil; ulomek: decimalna in ulomljena števila

♦

tisk. ulomljena pola, stran pola, stran z že urejenimi, razvrščenimi stolpci stavka

SSKJ²

ulómkov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ulomek: ulomkova vrednost / ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec

SSKJ²

ulônčiti -im dov. (ō ȏ)
vrtn. dati, vsaditi v lonec: ulončiti grmovnice

ulônčen

-a -o:

ulončena rastlina

SSKJ²

ulòv -ôva m (ȍ ó)
1. glagolnik od uloviti: čakati na ulov; možnosti ulova
2. kar se ulovi: pobirati ulov; prodati ves ulov; obilen ulov rib

SSKJ²

ulôvek -vka m (ȏ)
zastar. ulov: velik ulovek rib; prodati ves ulovek

SSKJ²

ulovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od uloviti: preprečiti ulovitev / takojšnja ulovitev vlomilca

SSKJ²

ulovíti -ím dov., ulôvil (ī í)
1. z iskanjem, zasledovanjem priti do divjadi in jo ustreliti: uloviti medveda, zajca / uloviti srno v past, s pastjo
// z iskanjem, zasledovanjem priti do živali zaradi koristi: uloviti kita; ulovil je veliko polhov
// z iskanjem, zasledovanjem priti do živali sploh: uloviti bolho, metulja / mačka je ulovila miš
2. ujeti: uloviti bežečega / uloviti mačka za rep / uloviti kozarec, tik preden bi padel na tla / uloviti žogo / uloviti deževnico v sod / filter ulovi večino nesnage prestreže, zaustavi / uloviti in ustaviti gugalnico / uloviti košček mesa v juhi / policija je ulovila tatu / učitelj ga je ulovil pri prepisovanju / uloviti koga na laži / komaj je še ulovil vlak / uloviti profesorja za podpis / uloviti dobro službo / trudi se, da bi ulovila bogatega ženina / uloviti snop svetlobe v ogledalo / uloviti prijazen nasmeh / hodi okrog prijateljic, da ulovi kako novico / uloviti klic na pomoč / uloviti korak z drugimi / težko ulovi kako uro počitka

ulovljèn

-êna -o:

ulovljeni metulji

velika količina ulovljenih rib

SSKJ²

ulovljív -a -o prid. (ī í)
ki se da uloviti: lahko ulovljiva žival / njegove težko ulovljive misli

SSKJ²

úlster -tra m (ú)
tekst. kosmatena, težka volnena tkanina, tkana navadno v keprovi vezavi: plašč iz ulstra
// obl. dolg, ohlapen plašč s pasom, navadno iz te tkanine: obleči ulster

SSKJ²

ultimát -a m (ȃ)
1. zadnji, svarilni poziv za izpolnitev česa v določenem roku: dati, postaviti komu ultimat; biti postavljen pred ultimat
2. pravn. zadnji, končni poziv vlade ene države vladi druge države, naj reši sporno vprašanje, sicer bodo sledili nasprotni ukrepi, navadno vojna napoved: groziti z ultimatom
// akt s tako zahtevo: izročiti, poslati ultimat

SSKJ²

ultimatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ultimat: ultimativna grožnja, zahteva / ultimativni datum / ultimativna nota
● knjiž. ni se strinjal s tako ultimativnimi načini reševanja problemov ostrimi, izključujočimi različne možnosti

ultimatívno

prisl.:

ultimativno zahtevati kaj

SSKJ²

último -a m (ȗ)
igr., pri taroku igra, pri kateri se mora napovedana karta izigrati v zadnjem vzetku: igrati, napovedati ultimo / izgubiti ultimo / kralj, pagat ultimo
● knjiž. njegov odstop je bila zanj ultimo rešitev zadnja
♦ fin. ultimo menica menica, ki zapade zadnji dan v mesecu

SSKJ²

últra -- prid. (ȗ)
knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen: kritika je slikarja označila za ultra modernista; njegovi nazori so se mu zdeli preveč ultra

SSKJ²

ultra... ali últra... predpona v sestavljenkah (ȗ)
za izražanje
a) stanja nad običajno mejo, mero: ultraakustičen, ultrafilter, ultrakratek, ultramikroskop, ultravijoličen, ultrazvok, ultražarki
b) zelo visoke, skrajne stopnje: ultralevičar, ultramoderen, ultrareakcionar

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

últracentrifúga -e ž (ȗ-ȗ)
teh. centrifuga z zelo velikim številom vrtljajev, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine: določanje molekulske mase beljakovin z ultracentrifugo

SSKJ²

últradesníčarski -a -o prid. (ȗ-ȋ)
polit. nanašajoč se na skrajno konservativno stranko ali tako skupino v stranki: ultradesničarska ideologija

SSKJ²

últrafílter -tra m (ȗ-í)
teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine: ultracentrifuga in ultrafilter

SSKJ²

últrakrátek -tka -o prid. (ȗ-á)
rad., v zvezi ultrakratki valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1 do 10 m: premočrtno širjenje ultrakratkih valov

SSKJ²

últrakratkovalôven -vna -o prid. (ȗ-ȏ)
nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje
// ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo
♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi

SSKJ²

últraláhek -a -o prid. (ȗ-á)
ki je narejen tako, da ima zelo majhno težo: ultralahek prenosni računalnik; plezalci nosijo ultralahka oblačila / ultralahko letalo; ultralahko plovilo

SSKJ²

últralévi -a -o prid. (ȗ-ẹ́)
skrajno politično liberalen: ultraleva skupina / ultraleva smer v stranki

SSKJ²

últralevíčarski -a -o prid. (ȗ-ȋ)
polit. nanašajoč se na skrajno radikalno smer ali skupino v liberalni stranki: ultralevičarska socialna gesla / ultralevičarska skupina

SSKJ²

últramáraton -a m (ȗ-ȃ)
šport. tek na razdaljo, daljšo od 42,195 km: priprave na ultramaraton po Avstraliji; svetovni prvak v ultramaratonu / teči ultramaraton
// s prilastkom tekmovanje na zelo dolgih progah: udeležil se je kolesarskega ultramaratona za rekreativce

SSKJ²

últramáratonec tudi últramaratónec -nca m (ȗ-ȃ; ȗ-ọ̑)
šport. športnik, ki se ukvarja z ultramaratonom: ultramaratonec je skrbno načrtoval prehranjevanje med preizkušnjami; vzdržljivi ultramaratonci / kolesarski, plavalni ultramaratonec / rekreativni ultramaratonec

SSKJ²

últramáratonski tudi últramaratónski -a -o prid. (ȗ-ȃ; ȗ-ọ̑)
nanašajoč se na ultramaraton: ultramaratonski tek; ultramaratonska preizkušnja / ultramaratonski kolesar, plavalec

SSKJ²

ultramarín -a m (ȋ)
1. navadno temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: prstan z ultramarinom / ogrlica z vijoličastim, zelenim ultramarinom; ultramarin in lazurit
♦ min. rudnina natrijev kalijev aluminijev silikat s primesmi
2. temno modra barva: na sliki prevladuje ultramarin; pobarvati z ultramarinom; v prid. rabi: ultramarin barva; prisl.: ultramarin modra barva

SSKJ²

ultramarínski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na ultramarin: ultramarinski nakit / ultramarinska modrina / ultramarinski odtenek modre barve

ultramarínsko

prisl.:

ultramarinsko moder

SSKJ²

últramikroskóp tudi últramikroskòp -ópa m (ȗ-ọ̑; ȗ-ȍ ȗ-ọ́)
fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo: analizo je opravil z ultramikroskopom

SSKJ²

últramodêren -rna -o prid. (ȗ-ē)
ekspr. zelo, skrajno moderen: ultramoderna bolnišnica / skladba v ultramodernem slogu; ultramoderno slikarstvo

SSKJ²

ultramontánec -nca m (ȃ)
pristaš ultramontanizma: vnet ultramontanec

SSKJ²

ultramontanízem -zma m (ī)
od 15. do 19. stoletja smer v katolištvu, ki popolnoma priznava cerkvene dogme, papeževo oblast: galikanizem in ultramontanizem

SSKJ²

ultramontánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ultramontance ali ultramontanstvo: ultramontanski nazori / ultramontanski klerikalizem

SSKJ²

ultramontánstvo -a s (ȃ)
od 15. do 19. stoletja popolno priznavanje cerkvenih dogem, papeževe oblasti: odpor jožefincev do ultramontanstva

SSKJ²

últranacionalístičen -čna -o prid. (ȗ-í)
skrajno nacionalističen: preprečevati ultranacionalistične izgrede / ultranacionalistična politika

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ultrapás in últrapas -a m (ȃ; ȗ)
obloga iz trde umetne snovi, odporna proti vodi in topilom: obložiti, prekriti mizo, police z ultrapasom; v prid. rabi: ultrapas plošča

SSKJ²

últrardèč -éča -e prid. (ȗ-ȅ ȗ-ẹ́)
fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven; infrardeč: ultrardeča svetloba; toplotni učinki ultrardečega sevanja

SSKJ²

últrarevolucionár -ja m (ȗ-á)
kdor zagovarja skrajno revolucionarne nazore, stališča: zahteve ultrarevolucionarjev

SSKJ²

ultráš -a m (á)
pripadnik ekstremistične skupine, stranke; skrajnež: levi in desni ultraši v stranki

SSKJ²

ultráški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ultraše: ultraške metode / ultraška teroristična organizacija

SSKJ²

últravijóličast -a -o prid. (ȗ-ọ̑)
fiz. ultravijoličen: ultravijoličasta svetloba / nastajanje vitamina D pod vplivom ultravijoličastih žarkov ultravijolične svetlobe / ultravijoličasti teleskop

SSKJ²

últravijóličen -čna -o prid. (ȗ-ọ̑)
fiz. ki ima tako majhno valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven: ultravijolična svetloba; kemični učinki ultravijoličnega sevanja / ultravijolični žarki ultravijolična svetloba
// teh. ki deluje na osnovi ultravijolične svetlobe: ultravijolična fotografija / ultravijolična svetilka
♦ fiz., teh. ultravijolična spektroskopija spektroskopija ultravijolične svetlobe

SSKJ²

últravioléten -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑)
fiz. ultravijoličen: ultravioletna svetloba; ultravioletno sevanje Sonca / ultravioletni žarki ultravijolična svetloba

SSKJ²

últrazvóčen -čna -o prid. (ȗ-ọ̑)
1. fiz. ki ima tako visoko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: ultrazvočni klici netopirjev / ultrazvočna frekvenca; ultrazvočno območje, valovanje
// teh. ki deluje na osnovi ultrazvoka: ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat
♦ navt. ultrazvočni globinomer elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom
2. nanašajoč se na ultrazvok 2: ultrazvočna diagnostika / ultrazvočni aparat / ultrazvočna preiskava

SSKJ²

últrazvók -a m (ȗ-ọ̑)
1. fiz. zvok, ki ima tako visoko frekvenco, da s človeškim sluhom ni zaznaven: oddajati ultrazvok; uporaba ultrazvoka v medicini, tehniki; infrazvok in ultrazvok
2. naprava za pregled telesnih organov, tkiv s pomočjo takega zvoka: prenosni ultrazvok; nakup novega ultrazvoka; pregled, preiskava z ultrazvokom / terapija, zdravljenje z ultrazvokom / uporaba ultrazvoka pri diagnostiki
// zdravniški pregled s tako napravo: opraviti ultrazvok; poslati pacienta na ultrazvok; aparat, naprava za ultrazvok; ultrazvok in mamografija / ginekološki ultrazvok; ultrazvok dojk, srca, trebuha

SSKJ²

úm -a m, v drugem pomenu mn. stil. umôvi (ȗ)
1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; imeti bister, pronicljiv um; star. bolan na umu duševno bolan
// zavest, duh glede na to sposobnost: um marsičesa ne zna razložiti; razum razčlenjuje, povezuje, um pa ustvarja ideje; dejavnost uma
2. navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: iščoč, kritičen, ustvarjalen um; največji umi človeštva / biti velik politični um
● star. ni mu šlo do uma ni doumel; ekspr. od razburjenja, strahu biti čisto iz uma nerazsoden, zmeden; star. to mi ne gre iz uma, z uma tega ne morem pozabiti; ekspr. to bi ga spravilo iz uma naredilo nerazsodnega, zmedenega; naredilo duševno bolnega; star. to mi ni padlo, prišlo na um tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. to mi ne gre v um v glavo; imeti na umu star. kaj je imel na umu, je težko reči kaj je mislil, nameraval; star. vse to morate imeti na umu, če hočete biti pravični vse to morate upoštevati; zastar. najti pot po umih po občutku; zastar. po mojih umih jim še veliko manjka po moji presoji, oceni; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. delati, kričati kakor iz uma zelo
♦ filoz. čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost

SSKJ²

umaknítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od umakniti: umaknitev znamk iz uporabe / umaknitev okupacijskih čet / umaknitev obtožbe

SSKJ²

umakníti in umákniti -em dov. (ī á)
1. narediti, da pride kaj z določenega mesta, položaja
a) da ni več v napoto: umakniti avtomobil s pločnika, vazo z mize; umakni se, zaslanjaš mi svetlobo
b) v večjo oddaljenost od česa: umakniti čoln od obale; umakniti se od okna
// s premikom narediti, da česa na določenem mestu, v določenem položaju ni več: umakniti roko; pravočasno je umaknil glavo
2. narediti, da kaj preneha opravljati svojo funkcijo: umakniti star denar iz prometa; umakniti letalo zaradi dotrajanosti / vlada je umaknila svoje diplomate / umakniti predstavo z gledališkega sporeda
3. narediti, da kdo zapusti kak kraj, prostor, da ne bi bil deležen česa neprijetnega, hudega: umakniti otroka s prepiha; zaradi močnega obstreljevanja se je vojska umaknila; pred dežjem se umakniti pod streho
// narediti, da kdo zapusti kak kraj, prostor sploh: sklenili so umakniti svoje čete
4. narediti, da to, kar izraža določilo, ne zahteva več izpolnitve, pravnih posledic: umakniti obtožbo, prijavo; umakniti predlog za spremembo zakona / umakniti povabilo za obisk / umakniti kandidaturo, odstop
● ekspr. ni umaknil oči, pogleda z nje ni je prenehal gledati

umakníti se

in umákniti se

premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja

da se kdo lahko neovirano premika:

stal je pred vrati in se ni hotel umakniti

umakniti se s ceste na pločnik, v jarek

umakniti se k steni, v kot

/ umakniti se za dva koraka

da lahko kdo drug pride nanj:

vljudno se mu je umaknil

umakniti se starejšemu

malo se umakni, da bo še on sedel

/ umakniti se drvečemu avtomobilu

da ne pride do srečanja, stika s kom:

ko ga je zagledal, se je umaknil

temu človeku se vedno umaknem

pred očetom se je raje umaknil

iti, oditi z določenim namenom sploh: umaknil se je na svoj prostor, v svojo sobo; vojska se je umaknila v vojašnice / umakniti se iz družbe / umakniti se v ilegalo začeti delovati ilegalno; ekspr. umakniti se v svoj svet sanj

s spremembo mesta, položaja doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega, hudega:

umakniti se udarcu

če se ne bi umaknil, bi ga zadela krogla

/ umakniti se vsem odgovornostim

prenehati opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo:

ker se ni hotel sam umakniti, so ga odstavili

/ umakniti se s položaja šefa države

prenehati biti dejaven na kakem področju: umakniti se iz aktivnega športa, javnega življenja / umakniti se v privatno življenje

prenehati biti, nahajati se na kaki površini:

tu je bilo nekoč morje, pa se je umaknilo

voda se je umaknila v svojo strugo

prenehati se pojavljati, da se pojavi, nastopi kaj drugega: jeza se je umaknila prijaznosti; svetloba se umakne temi / laneno olje se je umaknilo petroleju namesto lanenega olja so začeli uporabljati petrolej; ekspr. zima se je hitro umaknila je hitro minila

umáknjen

-a -o

deležnik od umakniti:

iz prometa umaknjene ladje

umaknjena miza

umaknjena odpoved

umaknjen v svoj svet

ekspr.

zelo oddaljen, težko dostopen:

umaknjeni kraji

ekspr.

neživljenjski,

nestvaren:

vase umaknjen svet umetnikov

prisl.: vse življenje je živel umaknjeno

SSKJ²

umáknjenost -i ž (á)
lastnost, značilnost umaknjenega: umaknjenost hiše v breg / ekspr. pesnikova umaknjenost v notranji svet / ekspr. živeti v umaknjenosti svojega doma

SSKJ²

umánjkanje -a s (ȃ)
glagolnik od umanjkati: popolno umanjkanje idej; umanjkanje etičnih norm; umanjkanje kritične distance, razmisleka; posledice umanjkanja / umanjkanje proračunskih sredstev

SSKJ²

umánjkati -am dov. (ȃ)
1. nar. ne izpolniti, kar je bilo obljubljeno, rečeno: dogovorila sta se za ceno, pa je umanjkal; ne zaupam mu, ker rad umanjka
● star. umanjkati besedo, obljubo ne izpolniti besede, obljube
// ne izpolniti pričakovanj: ko se je treba izkazati, umanjka
2. star. izostati: umanjkal je za nekaj dni / ni hotel umanjkati pri pogovoru / uspeh ni umanjkal

SSKJ²

umánjšati -am dov. (ȃ)
star. zmanjšati: umanjšati nevarnost okužbe

SSKJ²

umazanaríja -e ž (ȋ)
zastar. umazanija: umazanarija v vodi

SSKJ²

umázanček -čka m (ȃ)
ekspr. umazan otrok: umiti umazančka

SSKJ²

umazanè -éta m (ȅ ẹ́)
umazanec: kakšen umazane pa si

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

umázanec -nca m (ȃ)
ekspr. umazan človek: umiti malega umazanca; razcapanci in umazanci
// malopriden, malovreden človek: pravi umazanec je; imeli so ga za umazanca / kot psovka kako pa govoriš, umazanec umazani

SSKJ²

umazaníja -e ž (ȋ)
1. zelo drobni delci navadno prijete, sprijete snovi na čem, kjer ni potrebno, zaželeno: na tleh, po kotih se nabira umazanija; izmiti, odstraniti, počistiti umazanijo; biti pokrit z umazanijo; posode se drži debela plast umazanije / s čevlji nositi umazanijo v hišo / ekspr. živeti v umazaniji v umazanem okolju, prostoru
2. ekspr. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegovo umazanijo; počenjati umazanije / govoriti umazanije

SSKJ²

umázanka -e ž (ȃ)
ekspr. umazana ženska: umiti umazanko
// malopridna, malovredna ženska: zmerjali so jo z umazanko

SSKJ²

umázanost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost umazanega: umazanost rok, stanovanja / v sebi čuti umazanost; spoznal je umazanost vsakdanjega življenja / kolo je prekrila umazanost umazanija, prah
// ekspr. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: te umazanosti mu ni odpustila / pripovedovati umazanosti

SSKJ²

umázati umážem dov., umázala in umazála (á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: umazati obleko, posodo, tla; umazati čevlje z blatom; otrok se je umazal pri igri; umazati si roke
2. ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: umazati komu ime; umazal se je v sodelovanju z okupatorji
● ekspr. s tem si nočem umazati rok nočem storiti tega nečastnega, negativnega dejanja
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: umazati ljubezen, prijateljstvo; z neprimernimi pripombami je umazal razpoloženje / noče umazati svojih sanj

umázan

-a -o

deležnik od umazati:

umazani čevlji

umazan otrok

umazana barva las neizrazita, nedoločljiva

pomiti umazano posodo

umazana voda

umazano stanovanje

umazan od apna, dima

onesnažen:

dihati umazan zrak

umazane reke

boj proti umazanemu okolju

/ umazana tehnologija tehnologija, ki povzroča, da je okolje onesnaženo

ekspr.

ki ima negativne lastnosti v etičnem, zlasti moralnem pogledu:

on je umazan človek

umazan značaj

/ umazana misel; umazano življenje

/ vodili so ga umazani nameni; to so umazani posli

/ umazani prizori

●

opravljati najbolj umazana dela dela, pri katerih se najbolj umaže; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; star. pri plačilu je bil umazan skop, skopuški; prisl.: umazano govoriti, ravnati; umazano lisasta preproga / umazano bela srajca; umazano zelena voda / v povedni rabi na dvorišču je bilo umazano; sam.: nekaj umazanega je ležalo na tleh

SSKJ²

úmbra -e ž (ȗ)
knjiž. naravni pigment rjave barve: slikar je rad uporabljal umbro in sieno
♦ um. naravna svetlo rjav, žgana umbra temno rjav pigment; zelena umbra rjavkasto zelen pigment

SSKJ²

umécati -am dov. (ẹ̄)
zastar. omehčati: končno so ga le umecali

SSKJ²

umečíti -ím in uméčiti -im dov., uméči tudi umêči; uméčil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
star. omehčati: dolgo je trajalo, da jih je umečila

SSKJ²

umedíti -ím dov., umédil (ī í)
1. povzročiti, da postane kaj medno, mehko: umediti sadje; te hruške se hitro umedijo
2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: poskušala je umediti očeta

umedíti se

ekspr.

postati manj strog, bolj mil:

glas se mu je umedil

SSKJ²

umehčáti -ám dov. (á ȃ)
star. omehčati: umehčati kožo / s prigovarjanjem ga je umehčala / umehčati glas / končno se je le umehčal

SSKJ²

úmen úmna -o prid., úmnejši (ú ū)
1. nanašajoč se na um: človek je umno bitje / knjiž. umni in čustveni razlogi razumski / trdil je, da je svet umen z umom spoznaven, doumljiv
2. star. pameten, inteligenten: potrebni so nam umni mladi ljudje / biti umne glave bister, nadarjen
3. star. preudaren, pameten: umen človek ne bi ravnal tako; umen kmet / imeti umne pogovore / pospeševati umno čebelarstvo, gospodarstvo
4. star. razumljiv, umljiv: vsem umna razlaga

úmno

prisl.:

umno govoriti, kmetovati

sam.: umni si zna pomagati

SSKJ²

umênje -a s (é)
glagolnik od umeti: to je za pravilno umenje predpisov zelo pomembno / ponašati se s svojim umenjem

SSKJ²

umériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. določiti in označiti merilne enote na merilnih pripravah: umeriti termometer / umeriti temperaturno lestvico
// preveriti in uravnati točnost delovanja merilne priprave: umeriti barometer, tehtnico
2. ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa: krojač mu je umeril hlače / umeriti les za ostrešje / dal sem si umeriti nov suknjič sešiti
// star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomeriti: umerila je več bluz, pa ji nobena ni bila prav
3. zastar. odmeriti, določiti: umeriti zemljišče / umeriti davek / usoda jim je umerila veliko zla
4. star. narediti po čem, prilagoditi čemu: igro je umeril po znani veseloigri / umeril je svoj korak z njenim
// narediti, oblikovati: mizo je umeril za dvanajst ljudi / umeriti kaj po svojem okusu
● šalj. pes mu je umeril hlače mu je raztrgal hlače; šalj. umeriti komu hlače natepsti ga; star. umeriti pot proti domu oditi

umériti se

zmotiti se v meri, pri merjenju:

meri natančno, da se ne boš preveč umeril

umérjen

-a -o

deležnik od umeriti:

umerjen višinomer

umerjena obleka

lestvica je umerjena v odstotkih relativne vlažnosti

natančno umerjen

knjiž.

obvladan,

zadržan:

umerjen človek

/ umerjen nastop; ima umerjen značaj; umerjene kretnje

zmeren: začel je padati umerjen dež / umerjeno podnebje / umerjena politika; prisl.: umerjeno hoditi; umerjeno zaigran

SSKJ²

umérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od umerjati: umerjanje merilnih naprav

SSKJ²

umérjati -am nedov. (ẹ́)
1. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah: umerjati instrumente
// preverjati in uravnavati točnost delovanja merilne priprave: umerjati barometre, višinomere
2. star. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomerjati: umerjati hlače, obleko

SSKJ²

umérjenost -i ž (ẹ̑)
lastnost umerjenega: natančna umerjenost instrumenta / knjiž. čustvena umerjenost obvladanost, zadržanost / knjiž. umerjenost v razsojanju zmernost

SSKJ²

umesíti in umésiti -im dov. (ī ẹ́)
povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: umesiti testo; umesiti z rokami / umesiti kruh; umesiti z mlekom

uméšen

tudi umésen -a -o:

hlebec umešenega kruha

dobro umešeno testo

SSKJ²

umésten -tna -o prid.(ẹ́ ẹ̄)
ki ustreza danemu položaju, danim okoliščinam: umestna izjava, pripomba; ta medklic ni bil umesten; njegovo vprašanje je bilo v tem trenutku popolnoma umestno / jeza kupcev je bila umestna upravičena

uméstno

prisl.:

umestno pisati, razpravljati

/ v povedni rabi umestno bi bilo, da se zdaj umaknete

SSKJ²

umésti umédem in umétem in umêsti umêdem in umêtem dov., stil. umèl uméla in umêla (ẹ́; é)
narediti, da se iz smetane izloči maslo: umesti v pinji / umesti smetano / umesti maslo

SSKJ²

umestítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od umestiti: slovesna umestitev novega rektorja / po umestitvi v hotelu je šel na sprehod

Število zadetkov: 97669

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja